Jedro

Ker na obvestilu o (sicer pravilno naslovljenem) prispelem pismu ni bila navedena (niti skrajšana) dolžnikova firma, ni mogoče šteti, da je bilo dolžniku sporočeno, da ga na pošti čaka nanj naslovljeno pisanje, ki se bo po 141. členu ZPP štelo za vročeno, če ga v določenem roku ne bo prevzel.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč nižjih stopenj se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je na podlagi prvega odstavka 99. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL) začelo in takoj zaključilo stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom D. d.o.o., M. 2. Stečajni dolžnik je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo in v njej med drugim navedel, da mu predlog za začetek postopka, ki ga je podala Republika Slovenija kot njegov upnik, ni bil vročen. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZPPSL.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena stečajnemu dolžniku in upniku. Nanjo nista odgovorila.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Po prvem odstavku 92. člena ZPPSL se drugopis upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka vroči dolžniku, nad katerim je predlagan začetek stečajnega postopka. V obravnavanem primeru sta sodišči nižjih stopenj presodili, da je bila vročitev upnikovega predloga dolžniku opravljena po pravilih o fikciji vročitve iz 141. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo tudi v stečajnem postopku (15. člen ZPPSL).

7. Zahteva za varstvo zakonitosti pravilno opozarja, da za vzpostavitev fikcije vročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku ni pogojev. Iz spisa namreč izhaja, da na obvestilu o (sicer pravilno naslovljenem) prispelem pismu ni bila navedena (niti skrajšana) dolžnikova firma. Obvestilo se je glasilo na G. d.o.o. in tako ni mogoče šteti, da je bilo dolžniku ... s skrajšano firmo D. d.o.o., sporočeno, da ga na pošti čaka nanj naslovljeno pisanje, ki se bo po 141. členu ZPP štelo za vročeno, če ga v določenem roku ne bo prevzel. 8. Ker predlog za začetek stečajnega postopka dolžniku ni bil veljavno vročen, se dolžnik o njem ni mogel izjaviti (prvi odstavek 92. člena ZPPSL). Odvzeta mu je bila možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijana sklepa sodišč nižjih stopenj razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. člena ZPPSL). V njem bo treba predlog za začetek stečajnega postopka najprej pravilno vročiti dolžniku.