Jedro

Učinek pobota (prenehanje v pobot uveljavljanih terjatev) nastane po samem zakonu in sicer takrat, ko se stečejo pogoji za pobot.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je v 1. odst. izreka v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 19.380.938,50 SIT z zamudnimi obrestmi od 19.8.1994 do plačila) in v 3. točki izreka (za plačilo izvršilnih stroškov v znesku 367.650,00 SIT z zamudnimi obrestmi). V preostalem delu (za glavnico 171.699,00 SIT in obračunane obresti v višini 598.746,00 SIT) je zaradi skrčitve tožbenega zahtevka sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo in postopek ustavilo (2. odst. izreka). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 887.154,00 SIT z zamudnimi obrestmi (3. odst. izreka).

Zoper sodbo (1. in 3. odst. izreka prvostopne odločbe) se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 353. člena ZPP. Predlagala je spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica ima prav, ko uveljavlja, da za pobot terjatev zadostuje že enostranska izjava. Tako izrecno določa 1. odst. 337. člena ZOR. Stališče prvostopnega sodišča, po katerem bi morala tožena stranka skleniti z G. iz Novega Sada pogodbo o pobotu, je zato zmotno. Zmotno je tudi nadaljnje stališče sodišča prve stopnje, da bi moral biti pobot "izvršen." Učinek pobota (prenehanje v pobot uveljavljanih terjatev) nastane po samem zakonu in sicer takrat, ko se stečejo pogoji za pobot (2. odst. 337. člena ZOR).

Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je prvostopno sodišče dejansko stanje ugotavljalo v napačni smeri. Ugotoviti bi moralo predvsem, ali so obstajale terjatve, ki jih je tožena stranka še pred sklenitvijo cesijske pogodbe med tožečo stranko in G. iz Novega Sada, uveljavljala v pobot. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Na podlagi določbe 3. odst. 370. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj dokazni postopek osredotoči na zgoraj nakazana odločilna dejstva.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pritožnice pridrži za končno odločbo.