Jedro

Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik obrne s tožbo na upravno sodišče. V obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki bi jih po zakonu moral izčrpati.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat RS za kulturo in medije po uradni dolžnosti na podlagi 109. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1) in 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v zadevi poškodovanja oz. nastale škode na delu kulturnega spomenika z nazivom Ljubljana - Palača delavske zbornice (EŠD 8788) inšpekcijskim zavezancem oz. etažnim lastnikom objekta na naslovu …, kot so navedeni v točkah 1-42 izreka izpodbijane odločbe, naložil, da morajo v najkrajšem možnem času oz. najkasneje v roku dveh mesecev od dneva vročitve odločbe na lastne stroške opraviti demontažo Dolinarjevih kipov na strehi z nazivom Ljubljana - Palača delavske zbornice (EŠD 8788), jih nemudoma po demontaži premestiti pristojni ustanovi za izvedbo konzervatorsko-restavratorskih del in na njih takoj po premestitvi začeti z izvedbo nujnih vzdrževalnih del, skladno z elaboratom 74/12 z dne 19. 9. 2012, ki ga je izdelal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vse z namenom, da se odpravi že nastala škoda oz. da se prepreči neposredna nevarnost nadaljnjega poškodovanja kulturnega spomenika (točka 1 izreka); po izvedbi celovite prenove so zavezanci iz 1. točke te odločbe dolžni kipe v čim krajšem možnem času oz. najkasneje v roku 6-mesecev od končane prenove namestiti nazaj na streho objekta (točka 2 izreka); o izvedenih delih je zavezanec dolžan obvestiti Inšpektorat RS za kulturo in medije v roku 7 dni po končanju demontaže kipov in v roku 7 dni po koncu izvedenih nujnih vzdrževalnih del (točka 3 izreka); kolikor dela iz 1. točke te odločbe ne bodo izvedena v roku, ki je določen, bo inšpektorica odredila, da dela izvede pristojna organizacija na stroške zavezancev (točka 4 izreka); dela iz 1. točke te odločbe so inšpekcijski zavezanci dolžni opraviti na podlagi konzervatorskega načrta in pod strokovnim vodstvom pooblaščene osebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana (točka 5 izreka); zavezanci so dolžni najkasneje v roku enega meseca po prejemu odločbe podati vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za naložena vzdrževalna dela na krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in o tem obvestiti Inšpektorat RS za kulturo in medije (6. točka izreka); pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pristojna inšpektorica po uradni dolžnosti 9. 10. 2012 opravila inšpekcijski pregled Palače delavske zbornice v Ljubljani, na …. Objekt je vpisan v register nepremičnine kulturne dediščine pod nazivom enote Ljubljana - Palača delavske zbornice pod št. EŠD 8788. Med inšpekcijskim postopkom je pridobila seznam trenutnih lastnikov posameznih etažnih enot objekta, ki so vsi inšpekcijski zavezanci. Prvostopenjski organ navaja določbe drugega in tretjega odstavka 36. člena, 38. člen, prvega odstavka 28. člena, druge alineje prvega odstavka 112. člena ter 116. člen ZVKD-1 ter petega odstavka 29. člena in 30. člena ZIN, ki jih citira.

Ministrstvo za kulturo kot pritožbeni organ se z odločitvijo organa prve stopnje strinja. Kipi na strehi so predstavljali nevarnost za ljudi in premoženje, zato je inšpektorat ravnal pravilno, ko je odredil demontažo. Inšpektorat je pravilno naložil inšpekcijskim zavezancem, da demontažo kipov in vzdrževalna dela opravijo pod strokovnim vodstvom ter da podajo vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja. Inšpektorica je pravilno odredila demontažo kipov kot nujni poseg (28. člen ZVKD-1) s sodelovanjem ZVKDS in napotila zavezance na postopek izdaje kulturnovarstvenega soglasja po 30. členu ZVKD-1. Sicer bi povsem zadostovalo, da se odredi demontaža in vzdrževanje kipov pod nadzorom ZVKDS. Pritožbeni organ ugotavlja, da je glavnina izpodbijane odločbe v konkretnem primeru že bila izvršena. Vsa etažna lastnina tudi še ni vknjižena in da gre lastnike stanovanj šteti za solastnike nepremičnine.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da je prejel odločbo Ministrstva za kulturo 061-14/2013-MIZKS/6 z dne 7. 10. 2013, ki jo izpodbija v celoti iz vseh tožbenih razlogov, saj je odločba formalno in materialno nezakonita in v zvezi s tem nična. Navaja, da je 26. 8. 2013 s strani tožene stranke prejel v poštnem nabiralniku pošto z dne 24. 7. 2013, skupaj s pritožbo odvetnice A.A. z dne 28. 1. 2013 ter v zvezi s tem, v odgovoru pojasnil, da je na dopis MIZKS z dne 20. 11. 2012 že podal svojo izjavo glede lastništva oz. solastništva ali zavezanca za premične kipe, ki so locirani na stavbi …, ki jo prilaga. Iz formalnih in materialnih razlogov prereka zgoraj navedeno odločbo. Že iz izjave je razvidno, da povsem utemeljeno prereka solastništvo kot zavezanec nad lociranimi kipi na stavbi …. Sklicuje se na kupoprodajno pogodbo z dne 3. 2. 1992, med lastnikom Občino Ljubljana-Center in kupcem B.B. ter na zapisnik in navaja, da je prodajalec stanovanja, to je MOL - Občina Center, obdržal kipe v svoji lasti. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter odloči o stroških postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sodišče presoja odločbo tožene stranke z dne 7. 10. 2013, ki je bila izdana v pritožbenem postopku, začetem na pritožbo inšpekcijske zavezanke C.C. zoper odločbo Inšpektorata RS za kulturo in medije 0612-99/212-17 z dne 4. 1. 2013. Tožena stranka zanika vse navedbe tožnika. Tožena stranka je prejela v reševanje pritožbo ene izmed 42 inšpekcijskih zavezancev, tj. C.C., zoper prvostopenjsko odločbo. Tožena stranka je v skladu s četrtim odstavkom 246. člena Zakona o splošnem upravnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z dopisom pozvala morebitne stranke z nasprotnimi interesi in jim dala rok, da se izrečejo o pritožbi. Kot odgovor na pritožbo pritožnice D.D. je prejela odgovor tožnika, v katerem se sklicuje na svoj odgovor, ki ga je podal kot izjasnitev na zapisnik o inšpekcijskem ogledu v postopku na prvi stopnji. Tožena stranka je 7. 10. 2013 izdala odločbo, v kateri se je opredelila tudi do statusa Dolinarjevih kipov. Tožnik ni podal pritožbe kot rednega pravnega sredstva, zaradi česar predmetni upravni spor sploh ni dopusten. V skladu s 6. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predlaga, da na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrže. V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da tožena stranka ni utemeljila pravno formalni akt, na podlagi katerega je opredelila njegovo lastništvo oz. solastništvo nad Dolinarjevimi kipi, ki so locirani na hiši t.i. Zbornice in ki bi se mu lahko iz tega naslova nalagala solastniška obveznost do omenjenih kipov. Lastništvo nad kipi mora biti pravno formalno izkazano z aktom, ki ga etažni lastniki ne posedujejo. Dvakrat je pravočasno v roku podal priporočeno izjavo, ki ima pravno obliko ugovora v upravnem sporu (prvič 20. 11. 2012 in drugič 26. 8. 2013), iz katere je razvidno, da ugovarja lastništvu.

Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) kot stranka z interesom je v odgovoru na tožbo predlagala zavrženje tožbe, podrejeno pa zavrnitev, ker tožba materialno pravno ni utemeljena, za kar navaja razloge.

Tožba ni dopustna.

Po 6. členu Zakona o upravnem sporu upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bil v inšpekcijskem postopku tožniku in drugim inšpekcijskim zavezancem ( skupaj 42 oseb) kot lastnikom etažnih enot stavbe …, naložen ukrep oziroma nujna vzdrževalna dela oz. celovita prenova Dolinarjevih kipov na objektu, ki je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod nazivom enote Ljubljana - Palača delavske zbornice, pod številko EŠD 8788. Tožnik je v postopku na prvi stopnji sodeloval kot stranka, kar izhaja tudi iz upravnih spisov, pa tudi tožnik sam navaja, da je podal izjavo, v kateri se ne strinja, da je lastnik spornih kipov, za kar je podal v postopku na prvi stopnji tudi razloge. Po izvedenem postopku je bila izdana izpodbijana prvostopenjska odločba, ki je bila tožniku pravilno vročena, zoper katero pa tožnik ni vložil pritožbe, ki jo predvideva 229. člen ZUP, čeprav je bil o tem tudi pravilno poučen. Iz upravnih spisov je razvidno, da je pritožbo vložila inšpekcijska zavezanka C.C. po pooblaščenki A.A. in da je bila njena pritožba zavrnjena.

Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik obrne s tožbo na upravno sodišče. Glede na povedano v obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki jih po zakonu moral izčrpati. Tožnik bi lahko vstopil v upravni spor le v primeru, če bi bilo z odločbo upravnega organa druge stopnje poseženo v njegove pravice drugače, kot s prvostopenjsko odločbo, kar pa ni obravnavani primer.

Zato je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom zavrglo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.