Jedro

Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 952/2010 z dne 12. 6. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 276,57 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani tožniku kot odvetniku priznal nagrado in materialne stroške v skupni višini 1.077,80 EUR, v presežku pa zahtevek zavrnil. Iz obrazložitve je razvidno, da je bil tožnik kot odvetnik dodeljen prosilki za BPP z odločbo št. Bpp 50/2012 z dne 23. 5. 2013 za zastopanje v pravdnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. III P 164/2013. Organ za BPP je iz vpisnika PUND o poteku tega pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ugotovil, da je bila v tem pravdnem postopku izdana sodba I. stopnje III P 2731/2007, ki pa je bila 16. 1. 2013 razveljavljena in se je pravdni postopek znova začel. Zato je organ za BPP tožniku glede na prehodno določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) priznal nagrado po določbah tega zakona.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in ji v tožbi očita, da temelji na napačni uporabi določb ZOdvT in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da se je sodni postopek, v katerem je izvajal storitve po odločbi o BPP, začel v letu 2007, tj. pred uveljavitvijo ZOdvT in ne po njegovi uveljavitvi, čeprav je bila zadevi po razveljavitvi sodbe dodeljena nova opravilna številka. Zato meni, da bi moral organ za BPP glede na prvi odstavek 41. člena ZOdvT pri odločanju o stroških uporabiti prej veljavno odvetniško tarifo iz leta 2003. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 41. člena ZOdvT se v primeru, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni odvetniški tarifi. Nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki se na prvi stopnji začnejo po uveljavitvi tega zakona, in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi, se določijo po tem zakonu. Po 44. členu ZOdvT je ta zakon začel veljati 1. januarja 2009. Iz navedene določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji. Uporaba določb ZOdvT tudi ni odvisna od tega, kdaj je bila izdana odločba, s katero je bil tožnik določen za izvajanje BPP, temveč, kdaj se je pravdni postopek, v katerem je tožnik prosilko za BPP zastopal, začel. Po presoji sodišča je napačno stališče organa za BPP, po katerem se je v obravnavani zadevi postopek začel po razveljavitvi sodbe, s katero je bilo odločeno o tožbi prosilke za BPP z novo opr. št. II P 164/2013. Začetka postopka namreč ne opredeljuje nova opravilna številka, temveč vložitev tožbe (179. člen ZPP), ta pa je bila v obravnavanem primeru vložena leta 2007, torej pred uveljavitvijo ZOdvT. Novo sojenje zaradi razveljavitve sodbe pa ne pomeni, da se je tudi pravdni postopek na podlagi iste tožbe začel znova.

Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika, ki ureja višino povračila stroškov postopka v primeru, kadar je zadeva rešena na seji in stranko v postopku zastopa odvetnik, bi bil tožnik v obravnavnem primeru upravičen do povračila 285 EUR. Ker pa je v tožbi priglasil nagrado za postopek in 22 % DDV v skupni višini 276,57 EUR (206,70 EUR za sestavo tožbe, 20,00 EUR materialnih stroškov in DDV), mu je sodišče priznalo stroške v navedenem znesku, saj bi v nasprotnem odločilo preko zahtevka. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ) in ne od izdaje sodbe.