Jedro

Nadomestna gradnja mora biti, ne glede na določbe v prostorskem aktu, po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu (1. odstavek 123. člena Zakona o graditvi objektov). Ob upoštevanju nespornega dejstva, da obravnavana nadomestna gradnja po velikosti ni enaka odstranjenemu objektu, je po presoji sodišča zmotno stališče tožnika, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu sodbe je Upravna enota Izola spremenila gradbeno dovoljenje št. 351-106/2008/G-08/44 z dne 31.7.2008. Odločila je, da tožnik kot investitor objekta na parc. št. 55 in delno parc. št. 56 k.o. A. pri legalizaciji novega dvostanovanjskega objekta v tlorisni izmeri 12,50 x 7,50 m + 7,80 x 4,30 m in z etažnostjo P + 1 + M ter razširitvi osnovnega dela objekta na zahodni strani v izmeri 0,85 x 2,50 m z etažnostjo P (sestavni del kuhinje, kjer je predvidena krušna peč), izvede odstranitev vhodne loggie v pritličju na južni stranki objekta (širine 2,70 in vzdolž celotnega objekta) z delom letne kuhinje na zahodni strani objekta v izmeri 0,85 x 2,59 m in loggie v nadstropju ter mansardi, v izmeri 4,10 x 2,70 m, po projektu, ki ga je izdelala ... št. načrta 5-08/P-dop 2, december 2008 (dopolnitev 2 projekta št. 5-08 P), ki je sestavni del tega gradbenega projekta (I. točka izreka). V II. točki izreka je določila pogoje za izvedbo del. V točkah III. in IV. izreka je določila obveznosti investitorja pred in po končani gradnji. Ugotovila je, da stroškov postopka ni bilo (V. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bilo za legalizacijo izvedene rešitve in gradnjo nove dvostanovanjske hiše na parc. št. 55 in delno 56 k.o. A., dne 7.8.2008 izdano investitorju – tožniku gradbeno dovoljenje št. 35108-264/2008-2 MS, ki je bilo v točkah I. in II. v delu, ki se nanaša na odstranitev lože v pritličju na južni stranki objekta v širini 2,70 vzdolž celotnega objekta, letne kuhinje na Z strani objekta v izmeri 8,85 x 5,09 in lože v nadstropju in mansardi, v pritožbenem postopku odpravljeno in v tem delu vrnjeno v ponoven postopek. Ob upoštevanju navodil pritožbenega organa je upravna enota dopolnjevala ugotovljene pomanjkljivosti (poziv za dopolnitev predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 5-08/P iz junija 2008, z dopolnitvijo iz julija 2008). Zato je investitor predložil dopolnitev 2 projekta 5-08/P-dop iz decembra 2008. Tako je bilo na podlagi spisovne dokumentacije ugotovljeno, da se zaradi uskladitve že izvedene gradnje z določili veljavnega odloka, izvedeno stanje legalizira tako, da se poruši vhodna loggia v pritličju na južni strani objekta z delom letne kuhinje in loggia v nadstropju in mansardi. Legalizacijo obravnavane gradnje, za katero je upravna enota ugotovila, da predstavlja nadomestno gradnjo zakonito zgrajenega stanovanjskega objekta izven območij naselja in zaselkov utemeljuje na Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola (Uradne objave, št. 35/89, 12/03 in 24/04) in na določbi 123. člena ZGO-1. Navedena odločba je postala dokončna z odločbo Ministrstva za okolje in prostor številka 35108-264/2008-4 MŠ, s katero je bila dne 31.7.2009 zavrnjena tožnikova pritožba.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo iz vseh razlogov določenih v 27. členu Zakona o upravnem sporu. Zatrjuje, da izpodbijana odločba ni obrazložena. Ker tožena stranka ni pojasnila, po katerem členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola, je odločitev odstranitve dela objekta utemeljena, njene odločitve ni mogoče preizkusiti. Že zato je po tožnikovem mnenju nezakonita in jo je potrebno odpraviti.

V nadaljevanju toženi stranki očita nepravilno uporabo 26. člena Odloka, ker se le ta ne da uporabiti za obravnavno novogradnjo. V zvezi s tem navaja, da niti stari objekt ni ustrezal pogojem glede mer in oblike in da zato navedenega določila ni mogoče dobesedno uporabiti.

Ob pravilni uporabi 32. člena Odloka, po katerem je izven območja naselij dovoljena adaptacija, dozidava in nadzidava ter nadomestna gradnja starih stanovanjskih in gospodarskih objektov in pod določenimi pogoji tudi povečanje kapacitete obstoječe stavbe dopustna, je po navedbah tožnika tudi izvedena dela na obravnavanem objektu, glede katerih je z izpodbijano odločbo naložena odstranitev, potrebno presojati ne le kot nadomestno gradnjo temveč tudi kot dozidavo in povečanje kapacitet stavbe.

Z navajanjem izmer obravnavanega objekta in okoliščin, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev predpisanih za povečanje kapacitete stavbe, tožnik zaključuje, da je ob pravilni uporabi 26. člena Odloka dovoljena tudi gradnja vhodne loggie v pritličju na južni stranki objekta (širine 2,70 m vzdolž celotnega objekta) z delom letne kuhinje na zahodni strani objekta v izmeri 0,85 x 2,59 in loggie v nadstropju ter mansardi v izmeri 4,10 x 2,70 m. To pa po mnenju tožnika pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, predvsem 26. člen Odloka.

Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in legalizira v celoti že izveden dvostanovanjski objekt oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi obeh odločb podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je organ prve stopnje citiral določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola (Uradne objave, št. 35/89, 12/03, Uradni list RS, št. 112/04 in Uradne objave, št. 24/04 – v nadaljevanju Odlok) že v odločbi z dne 31.7.2008, ki je bila v točki I. in II. izreka le delno odpravljena. Odločitev pa organ prve stopnje utemeljuje tudi z določbo 1. odstavka 123. člena ZGO-1. Izpodbijano odločbo pa je na pritožbo tožnika preizkusilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v obrazložitvi svoje odločbe št. 35108-264/2008-4 MŠ z dne 31.7.2009 tožniku pojasnilo, da je po 25. členu Odloka, dovoljena nadomestna gradnja in da je upravni organ prve stopnje z izpodbijano odločitvijo pravilno sledil tudi prehodni določbi 1. odstavka 123. člena ZGO-1 (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-1B), Uradni list RS, št. 126/07).

Brez dejanske in pravne podlage pa je po presoji sodišča tudi tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava. V obravnavani zadevi ni sporno, da je na parc. št. 55 in 56 k.o. A. pred posegom stala stanovanjska hiša osnovnega tlorisa 12,80 x 7,00 + 7,80 x 4,40 m in etažnosti P+1+M s koto pritličja na 71,12 m n.v. in koto venca 78,60 m in da so tlorisne dimenzije novozgrajenega nadomestnega objekta 12,80 x 7,05 + 7,80 x 4,30 m, z etažnostjo P+1+M, s koto pritličja 71,10 m n.v. in koto venca 78,61 m n.v. ter da je na prednji južni strani v pritličju dograjena še loggia širine 2,70 m vzdolž celotnega objekta, letna kuhinja na zahodni strani objekta dimenzije 0,85 x 2,59 m, del osnovnega objekta (razširitev kuhinje) prav tako na zahodni strani dimenzije 0,85 x 2,50 m in loggie dimenzije 4,10 x 2,70 m v nadstropju in mansardi. Sporno tudi ni dejstvo da se obravnavni objekt nahaja izven območja naselij in zaselkov.

Po določbi 32. člena Odloka izven območij naselij in zaselkov gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena. Dopustna je le adaptacija, dozidava, nadzidava in nadomestna gradnja starih stanovanjskih in gospodarskih objektov na območjih opredeljenih z VIII. kategorijo zemljišč v sklopu kmečkih dvorišč ali ob njih, kjer se ne posega na kvalitetno zemljišče. Iz 26. člena Odloka pa izhaja, da je velikost stanovanjskega objekta določena s širino objekta, ki praviloma ne sme presegati 8,00 m in da tlorisni gabarit objekta vključuje tudi nadstreške, vetrlove, pokrite terase in stopnišča. Nadomestna gradnja pa mora biti, ne glede na določbe v prostorskem aktu, po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu (1. dostavek 123. člena ZGO-1).

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da obravnavana nadomestna gradnja po velikosti ni enaka odstranjenemu objektu, je po presoji sodišča zmotno stališče tožnika, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Niti iz določb ZGO-1 in niti iz določb Odloka, na katere se sklicuje tožnik, namreč ne izhaja, da pri nadomestni gradnji ali pri dozidavi izven območij naselij in zaselkov, kjer gradnja novih stanovanjskih objektov sploh ni dovoljena, za nadomestni objekt ali za dozidavo ne veljajo pogoji, ki so za nadomestno gradnjo, določeni tudi v 25. in 26. členu Odloka. Zato dejstva in dokazi, ki jih tožnik navaja v tožbi, za odločitev niso pomembna. Glede na navedeno, sodišče na podlagi dejanskega stanja v izpodbijani odločbi, ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.