Jedro

Glede na to, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevaje dejstvo, da upnica zanika, da bi dolžnik dolg po izvršilnem naslovu poravnal, samo dokaz z zaslišanjem strank, ne zadostuje, da bi se dolžnikov ugovor lahko štel za utemeljenega.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Začasni zastopnici dolžnika odvetnici M. M. se prizna 40.392,00 SIT stroškov za sestavo pritožbe in se ji izplačajo iz položenega predujma pri Okrožnem sodišču v Kopru.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se ugovor dolžnika zavrne, v 2. točki izreka pa je odločilo, da se začasni zastopnici dolžnika odvetnici M. M. prizna 13.420,00 SIT izvršilnih stroškov za sestavo ugovora, ki se ji izplačajo iz položenega predujma v višini 80.000,00 SIT pri Okrožnem sodišču v Kopru.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po začasni zastopnici zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi sledilo le navedbam upnice in tako preuranjeno zaključilo v njeno korist. Res je, da je dolžnik v ugovoru predlagal le zaslišanje strank, vendar je zmotno prepričanje sodišča prve stopnje, da slednje ni potrebno. Sodišče prve stopnje je pozabilo, da upnica ni edina stranka v postopku, status stranke v postopku ima tudi dolžnik. Dolžnik je mnenja, da je njegovo zaslišanje ključnega pomena prav zato, ker ni listinskih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko odločalo. Brez izvedbe dokaza z zaslišanjem dolžnika, pa je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 53. člena ZIZ lahko dolžnik sklep o izvršbi izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora tako dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča o tem, da ugovor dolžnika ni utemeljen. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je bila terjatev, ki izvira iz izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 410/97 z dne 29.12.1997 v celoti poravnana, taka trditev pa je presplošna, da bi jo bilo mogoče upoštevati, še posebno ob dejstvu, da upnica izrecno zanika dolžnikove navedbe, da je dolg v celoti poravnal. Dolžnik namreč ne pove niti kdaj niti na na kakšen način je obveznost iz izvršilnega naslova poravnal. V dokaz svojih trditev dolžnik sicer predlaga zaslišanje strank, vendar dokazov, na podlagi katerih bi se šele ugotavljala dejstva, ki jih dolžnik v ugovoru ne konkretizira, niti ni mogoče izvajati. Glede na to, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevaje dejstvo, da upnica zanika, da bi dolžnik dolg po izvršilnem naslovu poravnal, samo dokaz z zaslišanjem strank, ne zadostuje, da bi se dolžnikov ugovor lahko štel za utemeljenega.

Ker je torej prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugovor dolžnika zavrnilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365 člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Začasni zastopnici je pritožbeno sodišče priznalo stroške za sestavo pritožbe, in sicer ji je v skladu z Odvetniško tarifo priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 300 točk, 2% materialnih stroškov (660,00 SIT) ter 20% DDV, ter skupno stroške odmerilo na 40.392,00 SIT.