Jedro

Tožena stranka v skrčitev zahtevka ni privolila, njeno postopanje, ko je tekom pravde ves čas zatrjevala nesklepčnost dopolnjenega zahtevka in njegovo zavrnitev, pa tudi ne izkazuje konkludentno ravnanje na podlagi katerega bi se lahko štelo, da je privolila v delni umik zahtevka. Tožencu, ki zaradi svoje bolezni ni bil sposoben nastopati kot stranka na sodišču je z odločbo CSD Maribor, št. 1221-91/2018 z dne 16. 7. 2018 tekom nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti bil postavljen začasni skrbnik, njegov sin P. Z., ki je na podlagi citirane odločbe (priloga C2, list. št. 21) imel pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star 15 let, torej položaj zakonitega zastopnika toženca (202. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Začasni skrbnik je za zastopanje dne 19. 7. 2018 pooblastil odvetnika A. P. (priloga B1), ki je še istega dne vložil odgovor na tožbo. To pa pomeni, da je ves čas postopka toženca oziroma njegovega skrbnika zastopal pravilno pooblaščeni odvetnik (ta je vložil tudi redno pravno sredstvo) in tako ni po toženi stranki podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo zahtevku tožeče stranke iz izbrisne tožbe, in sicer je prvotno ugotovilo, da vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini k.o. S. B., del stavbe -1142-12 v korist tožene stranke do 3467/10000, izvedena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012 z dne 12. 11. 2012 in sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 467/2016 z dne 13. 7. 2016, ni veljavna. Nadalje je odločilo, da se pri navedeni nepremičnini vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist toženca do 3467/10000 in znova vpiše lastninska pravica v korist tožnice kot prejšnje imetnice lastninske pravice na navedeni nepremičnini do 3467/10000 (točka I, III in IV izreka). V točki II izreka je zavrnilo zahtevek na neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na toženo stranko na navedeni nepremičnini v deležu 1533/10000. V odločbi o pravdnih stroških (točka IV, V in VI prvostopnega izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči tožeče stranke v znesku 1.100,38 EUR, tožečo pa iz enakih razlogov k povrnitvi stroškov v znesku 67,34 EUR. Tožečo stranko je zraven tega zavezalo še k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 750,94 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija zavrnilni del prvostopne sodbe in odločbo o pravdnih stroških zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ima prvostopno sodišče sicer prav, da modifikacija vložene izbrisne tožbe v vlogi z dne 28. 8. 2018 ne predstavlja spremembe tožbe. Prvostopno sodišče pa nima prav da navedena modifikacija predstavlja delni umik (skrčitev) tožbe. Tožeča stranka je namreč tako v tožbi kot modifikaciji le-te zatrjevala, da izbrisno tožbo uveljavlja na podlagi odločbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila spremenjena odločitev pritožbenega sodišča glede deleža toženca na skupnem premoženju (stanovanju). Zahtevek na neveljavnost vknjižbe do ½ tako tudi ni bil postavljen in je zato prvostopno sodišče zraven zmotne presoje o delnem umiku tožbe odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. V kolikor bo pritožbeno sodišče pritrdilo prvostopnemu sodišču, da modificiran zahtevek predstavlja delni umik tožbe, pa je zmotno naziranje prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni podala soglasja k delnemu umiku. Tožena stranka namreč takšnemu umiku tožbe pri nadaljnjem obravnavanju ni nasprotovala in je tako privolila v umik v skladu z določbo 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nasprotno naziranje prvostopnega sodišča je zmotno. V posledici takšnega postopanja (neupoštevanje delnega umika tožbe in s tem povezanega končnega pravdnega uspeha) je prvostopno sodišče tudi zmotno odmerilo pravdne stroške po načelu pravdnega uspeha. Zraven tega je prvostopno sodišče tožencu priznalo stroške po odvetniški tarifi v višini 100%, tožnici pa v višini 50%, kar je diskriminatorno do tožnice. Pri odmeri stroškov bi prvostopno sodišče tudi moralo upoštevati nepošteno in zavlačevalno pravdanje tožene stranke, ki kljub jasni odločbi VSRS na stanovanju ni dopustila ponovne vknjižbe lastninske pravice do 3467/10000 na ime tožnice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da pritožbi ugodi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka izpodbija obsodilni del prvostopne sodbe ter odločbo o pravdnih stroških zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je toženca, ki očitno ni sposoben biti pravdna stranka (tekom postopka je bil postavljen pod skrbništvo) zastopal pooblaščenec, ki ga je pooblastil toženčev sin P. Z., ki pa za takšno pooblastilo ni imel pravne podlage. Odločba CSD Maribor z dne 16. 7. 2018, s katero je bil P. Z. tožencu postavljen kot začasni skrbnik, pa navedene nepravilnosti ne more odpraviti, ker iz navedene odločbe ni razvidno, kdaj je postala pravnomočna. Toženca tako ni zastopal zakoniti zastopnik skrbnik, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zmotno je tudi naziranje prvostopnega sodišča, da modifikacija tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 28. 8. 2018, ne predstavlja spremembe tožbe. Tožbeni zahtevek in zahtevek iz „modifikacija tožbenega zahtevka“ nista identična, pri čemer zahtevek iz tožbe z dne 21. 6. 2008 tudi ni sklepčen in kot tak nesposoben obravnavanja. Podani pa tudi niso vsebinski pogoji za uveljavljano izbrisno tožbo po 4. točki tretjega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Tožeča stranka ni podala zaznambe izrednega pravnega sredstva v zemljiški knjigi, kar je nujen pogoj za izbrisno tožbo po 4. točki tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Ob vsem je prvostopno sodišče tudi nepravilno odmerilo pravdne stroške, zlasti upoštevaje določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

5. Obe pravdni stranki sta vložili odgovore na pritožbo. V obrazloženih odgovorih nasprotujeta pritožbenim izvajanjem nasprotne stranke.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila izbrisno tožbo1, s katero uveljavlja zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na nepremičnini. Ni sporno, da je toženec na nepremičnini z ID znakom del stavbe -1142-12 k.o. S. B. (stanovanje na naslovu P. ulica , S. B.) vknjižen kot solastnik do 1533/10000 od celote in do 3467/10000 do celote. Na toženca je solastninska pravica na stanovanju bila vknjižena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012 z dne 12. 11. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 427/2013 (solastninska pravica v deležu 1533/10000) in na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 467/2016 (solastninska pravica v deležu 3467/10000). Sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 467/2016, na podlagi katere je toženec v zemljiški knjigi na navedenem stanovanju vknjižen kot solastnik v deležu 3467/10000 do celote, pa je bila v revizijskem postopku s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 163/2017 spremenjena tako, da se pritožba S. Z. (toženca) v celoti zavrne in v celotnem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje, to je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012 z dne 12. 11. 2012. V sodnem postopku je bilo tako dokončno odločeno, da solastni delež toženca na stanovanju znaša 1533/10000. Tudi ni sporno, da tožeča stranka v zemljiškoknjižnem postopku ni opravila zaznambe izrednega pravnega sredstva (revizije) in da tožena stranka ni prostovoljno pristala na ureditev zemljiškoknjižnega stanja na podlagi pravnomočne in dokončne sodbe sodišča. 8. Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem tožene stranke, da procesno postopanje tožeče stranke v zvezi s popravo oziroma dopolnitvijo tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi z dne 18. 8. 2018, predstavlja spremembo tožbe2. Pri tem prvostopno sodišče pravilno navaja, da prvotni tožbeni zahtevek glasi, naj se ugotovi, da vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini z ID znakom -1142-12 v korist toženca do ½ od celote, na podlagi sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 467/2016 z dne 13. 7. 2016 ni veljavna, zato se naj le-ta izbriše in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (da se naj znova vpiše lastninska pravica prejšnje imetnice I. P.). V pripravljalni vlogi z dne 28. 8. 2018 popravljeni zahtevek pa glasi, naj se ugotovi, da vknjižba lastninska pravice pri nepremičnini z ID znakom -1142-12 v korist toženca do 3467/10000 od celote, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012 z dne 12. 11. 2012 in sodbi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 467/2016 z dne 13. 7. 2016, ni veljavna. Pri navedeni nepremičnini se naj vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se po izbrisu lastninske pravice, vknjižene v korist S. Z. do 3467/10000 znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnje imetnice I. P. do 3467/10000. Primerjava prvotnega tožbenega zahtevka z njegovo popravo pokaže, da tožeča stranka zoper toženo stranko v obeh primerih zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini z ID znakom -1142-12 v korist toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se po izbrisu lastninske pravice, vknjižene v korist toženca, znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnje imetnice, to je tožnice I. P.. Tožeča stranka tako v vlogi z dne 28. 8. 2018 uveljavlja istovetni zahtevek kot v tožbi, zahtevka tudi ne povečuje in tudi ne uveljavlja drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožeča stranka je v vlogi z dne 28. 8. 2018 le skrčila (zmanjšala) zahtevek, ker uveljavlja neveljavnost vknjižbe lastninske pravice pri navedeni nepremičnini v korist toženca do 3467/10000, ne pa do ½ kot v tožbenem zahtevku. Navajanje sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012, določitev deleža v desettisočinkah, sklicevanje na določbo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 pa predstavlja popravo oziroma precizacijo posameznih navedb ter navajanje pravne podlage, kar vse pa ne predstavlja spremembe tožbe, kot zmotno zatrjuje pritožba tožene stranke.

9. Prvostopno sodišče ima prav, da tožena stranka ni privolila k delnemu zmanjšanju zahtevka3 (skrčitev za delež 1533/10000), ker je navedenemu zahtevku nasprotovala z zatrjevanji o nedopustni spremembi tožbe in predlagala zavrnitev zahtevka. Tožena stranka v skrčitev zahtevka ni privolila, njeno postopanje, ko je tekom pravde ves čas zatrjevala nesklepčnost dopolnjenega zahtevka in njegovo zavrnitev, pa tudi ne izkazuje konkludentno ravnanje na podlagi katerega bi se lahko štelo, da je privolila v delni umik zahtevka. Iz navedenega razloga je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je obravnavalo postavljeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene terjala neveljavnost vknjižbe lastninske pravice do ½ od celote. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče stranke so neutemeljena.

10. Toženca je ves čas sodnega postopka zastopal pravilno pooblaščen pooblaščenec, to je A. P., odvetnik v Mariboru. Tožencu, ki zaradi svoje bolezni ni bil sposoben nastopati kot stranka na sodišču je z odločbo CSD Maribor, št. 1221-91/2018 z dne 16. 7. 2018 tekom nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti bil postavljen začasni skrbnik, njegov sin P. Z., ki je na podlagi citirane odločbe (priloga C2, list. št. 21) imel pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star 15 let, torej položaj zakonitega zastopnika toženca (202. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Začasni skrbnik je za zastopanje dne 19. 7. 2018 pooblastil odvetnika A. P. (priloga B1), ki je še istega dne vložil odgovor na tožbo. To pa pomeni, da je ves čas postopka toženca oziroma njegovega skrbnika zastopal pravilno pooblaščeni odvetnik (ta je vložil tudi redno pravno sredstvo) in tako ni po toženi stranki podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Prvostopno sodišče je izbrisni tožbi pravilno ugodilo na podlagi 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-14. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru II P 131/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 467/2016), zoper katero je bila vložena revizija, kateri je bilo ugodeno z vsebino na podlagi katere izpodbijana vknjižba lastninske pravice do 3467/10000 na nepremičnini na ime toženca, ne bi bila dovoljena. Prvostopno sodišče nadalje tudi pravilno ugotavlja (tudi to dejstvo med pravdnimi strankami ni sporno), da tožeča stranka v zvezi s sporno vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi sploh ni vložila zaznambe izrednega pravnega sredstva. To pa pomeni, da je tožena stranka zamudila rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva (ta se lahko vloži v roku za pritožbo proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba - prvi odstavek 103. člena ZZK-1), kot pravilno zaključuje že prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za izbrisno tožbo po 4. točki tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, so neutemeljena.

12. Prvostopno sodišče je povsem pravilno odmerilo pravdne stroške glede na dejstvo, da sta obe pravdni stranki zastopala pooblaščenca na podlagi Bpp (toženo stranko je le del postopka zastopal pooblaščenec na podlagi Bpp, kar je prvostopno sodišče povsem točno razmejilo) ter na ugotovljen pravdni uspeh, katerega je tudi pravilno ugotovilo. Priglašene pravdne stroške je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno odmerilo glede na opravljeno delo pooblaščencev, vse v skladu z Odvetniško tarifo in s pravili za odmero stroškov po Bpp ter obe pravdni stranki pravilno zavezalo k povrnitvi oz. plačilu pravdnih stroškov, kot je razvidno iz izreka prvostopne sodbe. Odločitev o pravdnih stroških je tudi izjemno temeljito obrazložilo (stran 15 do 20 prvostopne sodbe) in pritožbeno sodišče se navedenim izčrpnim razlogom prvostopnega sodišča o odmeri stroškov lahko le pridružuje. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke glede odmere pravdnih stroškov so neutemeljena.

13. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, z odgovori na pritožbo nista v ničemer prispevali k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Izbrisno tožbo urejuje določba 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). 2 Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (drugi in tretji odstavek 184. člena ZPP). 3 Tožeča stranka lahko tožbo (delno) umakne tudi vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje da je privolila v umik. 4 Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba; če je bila izpodbijana vknjižba pridobljena na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji; če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona ali če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona, če je bila proti pravnomočni ali dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka ali ustavna pritožba, in če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje ali vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.