Jedro

Iz 112. člena ZNP izhaja, da je namen postopka za ureditev razmerij med solastniki v nadomestitvi njihovega soglasja z odločitvijo sodišča glede posla v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje solastne stvari, oziroma glede načina njenega upravljanja (uporabe). Vsebina omenjenega člena (oziroma celotnega 12. poglavja) kaže na to, da (kakor to smiselno izpostavlja tudi pritožba) mora biti postopanje (odločanje) sodišča hitro, saj v nasprotnem primeru bodisi ni moč opraviti posla, ki je nujen za redno vzdrževanje solastne stvari, bodisi je onemogočena (okrnjena) uporaba oziroma upravljanje takšne stvari, kar vse predstavlja bistveno vsebino (so)lastninske pravice. Upoštevaje pomembnost hitrega odločanja v takšnih postopkih in na drugi strani dejstvo, da sodišče prve stopnje ne ugotavlja, da bi bili solastni deleži sporni med samima udeležencema tega nepravdnega postopka, ni nobenega razloga za njegovo prekinitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7.1.2016 odločilo, da se predmetni nepravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2087/2011. 2. Zoper sklep se zaradi kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Navaja, da glede na ugotovitve sodišča prve stopnje razloga za prekinitev postopka ni, saj je stanje lastništva nepremičnine nesporno. Zgolj dejstvo, da pravdno sodišče o umiku ni izdalo formalnega sklepa, ne pomeni, da je spor še vedno v teku. Sklep, ki ga izda sodišče o umiku tožbe oziroma ustavitvi postopka, je namreč deklaratorne narave. Sodišče prve stopnje je zato v nasprotju z določbo 188. člena ZPP štelo, da je spor glede predmetne parcele še vedno v teku. Nasprotni udeleženec ima interes, da ohrani „status quo“, zaradi česar tudi zavlačuje z vsemi postopki. Sodišče bi moralo predlagatelju omogočiti pravno varstvo. Slednji svojih pravic v nobenem postopku ne more zavarovati. Postopek ureditev razmerij med solastniki je namenjen prav temu, da se razmerja, dokler obstaja solastnina, „začasno“ uredijo. V kolikor bi se ureditev razmerij med solastniki lahko preprečila že zgolj zaradi dejstva, da je v teku postopek razdružitve oziroma z vložitvijo takega predloga, potem so določbe 12. poglavja ZNP povsem odveč.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz 112. člena ZNP(1) izhaja, da je namen postopka za ureditev razmerij med solastniki v nadomestitvi njihovega soglasja z odločitvijo sodišča glede posla v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje solastne stvari, oziroma glede načina njenega upravljanja (uporabe). Vsebina omenjenega člena (oziroma celotnega 12. poglavja) kaže na to, da (kakor to smiselno izpostavlja tudi pritožba) mora biti postopanje (odločanje) sodišča hitro, saj v nasprotnem primeru bodisi ni moč opraviti posla, ki je nujen za redno vzdrževanje solastne stvari, bodisi je onemogočena (okrnjena) uporaba oziroma upravljanje takšne stvari, kar vse predstavlja bistveno vsebino (so)lastninske pravice. Upoštevaje pomembnost hitrega odločanja v takšnih postopkih in na drugi strani dejstvo, da sodišče prve stopnje ne ugotavlja, da bi bili solastni deleži sporni med samima udeležencema tega nepravdnega postopka,(2) ni nobenega razloga za njegovo prekinitev. Iz predhodno omenjenega razloga je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP(3) v zvezi s 37. člen ZNP).

Op. št. (1): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Okoliščina, da naj bi bili ti deleži sporni za tretjo osebo, ki ni udeleženka tega postopka, pa ni razlog za prekinitev predmetnega postopka.

Op. št. (3): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.