Jedro

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Podjemnik je upravičen do plačila po podjemni pogodbi le, če doseže končni rezultat, kot je bil dogovorjen med strankama.

Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti. Poslovne obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek, vendar pa tega tožeča stranka v predlogu za preložitev naroka ni trdila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka v roku 8 dni dolžna plačati znesek 362,44 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti njene stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti stroške postopka v višini 558,06 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka zahtevala plačilo za čiščenje in TV pregled cevi ob bazenu, ki naj bi ju opravila za toženo stranko dne 14.6.2018. Tožena stranka se je zahtevku upirala, saj te storitve naj ne bi bile opravljene in posledično tudi ne dosežen dogovorjeni cilj sanacije zadevne cevi.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka pri tožeči naročila opravo TV pregleda cevi ob bazenu ter za primer, da se ob pregledu izkaže, da je cev potrebna popravila, le-to tudi izvede, pri čemer je bilo očiščenje cevi nujno potrebno za uspešno opravo TV pregleda ter morebitno nadaljnjo sanacijo. Nadalje je ugotovilo še, da zadevna cev ni bila očiščena in da posledično TV pregled ni mogel biti izveden, prav tako pa tudi ne morebitna potrebna sanacija, tako da tožeča stranka dogovorjenega dela (posla) ni uspešno opravila oziroma ni dosegla njegovega končnega rezultata.

8. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 458. člena ZPP vezano, ter ob pravilni uporabi materialnega prava (členi 619 do 648 Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožničin zahtevek ni utemeljen.

9. Pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP niso utemeljene. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, saj ima jasne razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je razumljivo pojasnilo tudi, v katerem delu in zakaj je sledilo izpovedbam prič K. T. in R. L. ter zakonitega zastopnika tožene stranke B. B., kot tudi, zakaj je štelo, da delovni nalog (priloga A4 oz. B2 spisa) v konkretnem primeru ne dokazuje oprave vtoževanih storitev. Tožeča stranka s pritožbo pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (1. odstavek 458. člena ZPP).1 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi sicer materialnopravno ni relevantno, da naj bi tožeča stranka začela s čiščenjem, saj je podjemnik (tožeča stranka) upravičen do plačila po podjemni pogodbi le, če doseže končni rezultat, kot je bil glede na zgoraj pojasnjeno dogovorjen med strankama.2

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da naj bi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ni zaslišalo njenega zakonitega zastopnika A. J. Na narok dne 2.12.2019, na katerem je bilo predvideno njegovo zaslišanje, namreč kljub pravilnemu vabljenju (2. odstavek 261. člena ZPP) ni pristopil, pooblaščenka tožeče stranke pa je šele3 29.11.2019 podala pavšalno prošnjo za preložitev omenjenega naroka zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika iz poslovnih razlogov (red. št. 30 spisa). Prav tako prošnji ni bilo priloženo nobeno dokazilo. Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.4 Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.5 Poslovne obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek, vendar pa tega tožeča stranka v predlogu za preložitev naroka ni trdila. V pritožbi podane navedbe, da naj bi nujnost odsotnosti izhajala iz tožničine dejavnosti popravila sanitarnih oziroma kanalizacijskih naprav, so prepozne in zato neupoštevne (1. odstavek 337. člena ZPP), tudi sicer pa tega za obravnavani primer niti ni konkretneje pojasnila in še manj dokazala (npr. z delovnim oz. potnim nalogom). Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da predlog tožeče stranke za preložitev naroka ne zadošča in dokaza z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika utemeljeno ni izvedlo (2. odstavek 258. člena ZPP). Tožeča stranka si je torej sama onemogočila njegovo izvedbo.6 Zadevni predlog za preložitev naroka ne predstavlja formalno pomanjkljive vloge, ampak je glede na zgoraj pojasnjeno vsebinsko pomanjkljiv, zaradi česar sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati tožeče stranke na njegovo dopolnitev po 108. členu ZPP. V primeru predloga za preložitev naroka tudi ne pride v poštev materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP).7 Ker ima tožeča stranka pooblaščenko, ki je odvetnica, sodišču prve stopnje pri obravnavanju njenega predloga končno ni mogoče očitati niti kršitve načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP). Načela materialne resnice pa ne gre jemati kot načela, ki ga je treba uveljavljati brez kakršnihkoli izjem, sicer pravdni postopek ne bi bil nikdar končan. Izjem in omejitev tega načela je veliko, med njimi je tudi primer, ko si stranka (tako kot v predmetni zadevi) sama onemogoči izvedbo predlaganega dokaza.8

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP).

13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 451/2018 z dne 5.7.2018, opr. št. II Cpg 664/2016 z dne 22.6.2016, opr. št. II Cpg 1219/2015 z dne 5.11.2015 in opr. št. II Cp 863/2010 z dne 12.5.2010. 2 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 963/2017 z dne 28.11.2018, opr. št. II Cpg 1217/2015 z dne 25.9.2015 in opr. št. I Cpg 762/2010 z dne 22.9.2010 ter N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, posebni del, 3. knjiga, str. 726, 727 in 827. 3 Vabilo na omenjeni narok je bilo zakonitemu zastopniku tožeče stranke vročeno že 1.10.2019 (red. št. 28 spisa). 4 Npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 771/2008 z dne 15.12.2011 in opr. št. II Ips 121/2016 z dne 8.3.2018 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 695/2018 z dne 3.4.2019. 5 Npr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, stran 469 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 121/2016 z dne 8.3.2018 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 345/2017 z dne 21.3.2018. 6 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 345/2017 z dne 21.3.2018 ter sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1873/2014 z dne 24.11.2014 in opr. št. II Cp 1697/2011 z dne 27.7.2011. 7 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 827/2018 z dne 5.12.2018. 8 Npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 281/2001 z dne 6.2.2002 in opr. št. II Ips 396/98 z dne 27.5.1999 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 164/2016 z dne 11.10.2016.