Jedro

Iz mnenja izvedenca gradbene stroke izhaja, da je predlagana delitev nepremičnin sicer tehnično izvedljiva, vendar ne brez določenih gradbenih posegov. Ker nasprotni udeleženec z le-temi ni soglašal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča ter odločilo, da se nepremičnini prodata in razdeli kupnina. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, in s tem povezanimi stroški. Ponovno sklicevanje predlagateljice na njen domnevno nerešen stanovanjski problem ter s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju ne more izpodbiti odločitve. Nasprotnega udeleženca tudi ne more izplačati, zato se ne more uspešno upirati civilni delitvi. Res je, da ima fizična delitev v naravi prednost pred civilno delitvijo, vendar je sodišče v tem postopku svojo obveznost prizadevati si za fizično delitev nepremičnin izčrpalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o razdružitvi skupnega in solastnega premoženja udeležencev postopka tako, da je nepremičnine z ID znaki parcela 669/10, parcela 669/11, parcela 669/12 in parcela 760/1 ter premičnine razdelilo v naravi, v presežku glede nekaterih premičnin in plačilnih pravic za subvencije pa je predlog zavrnilo (II. točka izreka). Glede nepremičnin z ID znaki del stavbe -133-1 in parcela 547/6 je odločilo, da se civilno razdelita (VII. točka izreka). V stroškovnem delu je odločilo, da udeleženca postopka krijeta vsak svoje skupne stroške, kakor tudi stroške svojih pooblaščencev (VIII. točka izreka).

2. Predlagateljica s pravočasno pritožbo izpodbija navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP1. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo glede na navedbe nasprotnega udeleženca ugotoviti in upoštevati, da le-ta ne izkazuje nobenega upravičenega interesa za katerokoli stvar, razen premičnin, ki si jih je že vzel oziroma jih je odsvojil, s tem pa predlagateljici prepušča izbiro, kaj naj se komu dodeli. Kljub temu, da je predlagateljica izkazala upravičen interes glede vseh kmetijskih zemljišč, njenemu predlogu ni sledilo, prav tako tega ni obrazložilo. Tudi ni obrazložilo, zakaj ni v naravi delilo tudi kmetijskega dela parc. št. k.o., temveč je odločilo, da se proda. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi, da je predlagateljica nepremičnini parc. št. 669/7 in 669/10 kupila za svoje lastno preživetje, in sicer od kupnine za delnice Krke, ki so bile v njeni izključni lasti, pa se do tega ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je premičnine razdelilo nepravilno in arbitrarno, v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem in interesi posameznega udeleženca postopka ter tudi v očitnem nasprotju z izvedenskim mnenjem R.J., še zlasti pa v očitnem nasprotju z izpovedbo posameznega udeleženca postopka o tem, katere premičnine ima kateri od njiju že v izključni posesti. Sodišče prve stopnje bi posameznemu udeležencu postopka, ob upoštevanju izkazanega (četudi ne izrecno zatrjevanega) interesa, moralo dodeliti zgolj tiste premičnine, ki jih ima vsak udeleženec postopka že pri sebi. Ob upoštevanju dejstva, da nasprotni udeleženec dejansko razpolaga z večjim delom skupnih premičnin, bi moralo predlagateljici v last dodeliti vse oziroma večji del kmetijskih zemljišč. Sodišče prve stopnje določenih premičnin pri delitvi sploh ni upoštevalo oziroma jih sploh ni delilo, razloge za to je navedlo v 23. točki obrazložitve, nato pa v 25. točki obrazložitve protislovno navedlo, da je razdružilo vse premičnine, ne glede na njihovo vrednost. Seštevek skupnih vrednosti premičnin, ki jih je sodišče prve stopnje dodelilo vsakemu od udeležencev postopka (5.990,00 EUR + 7.376,66 EUR) se tudi ob upoštevanju zneska že odsvojenih premičnin (8.450,00 EUR) ne ujema s skupno vrednostjo premičnin, kakor jo je v svojem mnenju na 19. strani ocenil izvedenec R.J. (22.240,00 EUR), česar pa sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje bi glede posameznih premičnin moralo natančno pojasniti razloge in pretehtati upravičene interese, zakaj je te premičnine dodelilo v last enemu in ne drugemu udeležencu postopka, še zlasti bi moralo pojasniti razloge za odstopanja od dejanskega stanja – glede premičnin, ki jih ima posamezni udeleženec že v posesti, o katerem sta dokaj skladno izpovedala oba udeleženca postopka. Odločitev glede denarnih sredstev je nepravilna in nezakonita. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti predlagane poizvedbe o stanju denarnih sredstev pri DBS d.d. in NLB d.d., pri katerih ima oziroma je imel nasprotni udeleženec odprt bančni račun, saj tudi navedena sredstva predstavljajo skupno premoženje, ki je predmet delitve. V kolikor pa je nasprotni udeleženec denarna sredstva enostransko dvignil in porabil, pa bi bilo to v predmetnem postopku potrebno upoštevati in obračunati. Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi morebitni zahtevki iz tega naslova bili predmet ločenih pravdnih postopkov je nepravilno in v očitnem nasprotju s stališčem, ki ga je Višje sodišče v Mariboru v predmetni zadevi že podalo v sklepu opr. št. I Cp 262/2018 z dne 12. 4. 2018. Nepravilna pa je tudi odločitev glede plačilnih pravic. Iz pojasnil Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 4. 6. 2019, ki jih je tekom postopka predložila predlagateljica, namreč jasno izhaja, da so na nasprotnega udeleženca bile dejansko prenesene vse plačilne pravice, kakor tudi, da si udeleženca postopka plačilnih pravic nikoli nista razdelila. Ker je nasprotni udeleženec od vseh plačilnih pravic vseskozi prejemal subvencije, bi moralo sodišče prve stopnje razdeliti tudi plačilne pravice in upoštevati prejete subvencije. Sodišče prve stopnje je svojo določitev o civilni delitvi nepremičnin del stavbe 252-133-1 in 252 547/6 nepravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), saj bi na podlagi drugega odstavka SPZ moralo izvesti fizično delitev. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ločena dodelitev gospodarskega in stanovanjskega objekta naj ne bi bila mogoča (čeprav vsak objekt stoji na svoji samostojni parcelni številki) iz razloga, ker naj bi za razdružitev objektov v naravi bili potrebni določeni gradbeni posegi, za katere pa s strani nasprotnega udeleženca soglasje ni bilo podano, je nepravilna. Sodna praksa glede potrebnih soglasij se nanaša zgolj na primere, ko se v okviru delitve deli ena nepremičnina, stoječa na eni parceli, ne more pa navedeno stališče obveljati v konkretnem primeru. Okoliščina, da se objekta stikata, ne predstavlja ovire za njuno ločeno delitev v naravi. Glede na to, da vsak objekt stoji na svoji samostojni parceli, ki pravno gledano med seboj nista v ničemer povezani ali soodvisni, za ločeno dodelitev v naravi ni nobenih ovir. Postavitev izvedenca gradbene stroke, ki je podal mnenje glede smotrnosti razdružitve stanovanjskega in gospodarskega objekta, je bila glede na navedeno nepotrebna in je tudi mnenje za odločanje nerelevantno. Odločitev sodišča o prodaji navedenih nepremičnin je tudi v nasprotju s prepovedjo obremenitve in odsvojitve, ki je na podlagi odločbe CSD še zmeraj vpisana na premoženju nasprotnega udeleženca, pri čemer pa nasprotni udeleženec morebitnega soglasja za prodajo oziroma prenehanje navedene prepovedi ni izkazal oziroma predložil. Nepravilna in popolnoma pavšalna ter nepreverljiva pa je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje v 31. točki obrazložitve, da fizična razdelitev naj ne bi bila mogoča niti z izplačilom oziroma poračunanjem razlike v vrednosti. Glede na to, da sta nepremičnini po vrednosti dokaj primerljivi (31.500 oziroma 38.500,00 EUR), bi navedeni parceli bilo mogoče fizično deliti že brez večjih doplačil oziroma poračunavanj. Večvrednost posameznega dela -133-1, ki bi jo pridobila predlagateljica, pa bi bilo mogoče poračunati z večjo vrednostjo premičnin, ki bi pripadle nasprotnemu udeležencu, ali z denarnimi sredstvi na bančnem računu nasprotnega udeleženca, subvencijami za vse plačilne pravice, ki jih je nasprotni udeleženec prejemal sam. Prodaja nepremičnine je prav tako neživljenjska, saj bo predlagateljica, ki ima na navedenem naslovu svoje stalno prebivališče, ostala brez doma. Predlagateljica je tekom postopka podala tudi alternativni predlog, po katerem bi vsak izmed udeležencev postopka v izključno last prejel določene prostore znotraj stanovanja in določene dele gospodarskega poslopja. Sodišče prve stopnje se do navedenega predloga v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Stanovanjska hiša je že sedaj v lasti različnih etažnih lastnikov, prav tako je predlagana delitev v skladu z mnenjem izvedenca gradbene stroke mogoča in tehnično izvedljiva. Sodišče prve stopnje nadalje ugotavlja, da naj gospodarskega poslopja ne bi bilo mogoče funkcionalno povezati s kmetijo na parc. št. 546/2, ki je že v izključni lasti nasprotnega udeleženca. Takšen zaključek sodišče prve stopnje utemeljuje na mnenju izvedenca gradbene stroke, po katerem nepremičnina na parc. št. 546/2 naj ne bi bila vseljiva oziroma bi naj bila v neuporabnem stanju. Navedeno izvedensko mnenje ni pravilno in ne ustreza dejanskemu stanju. Stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje na parc. št. 546/2 k.o. B. namreč nista v nevseljivem stanju, prav tako nista brez električnega priključka, niti brez vhodnih vrat, prav tako imata zagotovljeno oskrbo z vodo. Zgolj razdalja 100 m, pri čemer se parceli na dveh mestih neposredno stikata, pa ne more biti razlog, da objektov iz navedenih parcel ne bi bilo mogoče povezati v funkcionalno celoto, saj je predlagateljica tekom postopka že pojasnila, da se je v preteklosti z vozili in stroji brez težav prehajalo po »neutrjeni travniški poti«, kot jo imenuje izvedenec. Prav tako je nasprotni udeleženec izpovedal, da objekt še zmeraj občasno uporablja. Ker je od stanja objekta na parc. št. 546/2 odvisen odgovor na vprašanje možnosti »priključitve« gospodarskega objekta, bi sodišče prve stopnje moralo izvesti ogled in odrediti dopolnitev mnenja izvedenca oziroma postaviti novega izvedenca. Od možnosti priključitve je odvisen tudi odgovor na vprašanje, ali bi dodelitev parc. št. 547/6 nasprotnemu udeležencu zgolj zaradi tega, ker bi stanovanje dodelili predlagateljici, kakorkoli izgubila na vrednosti. Izvedenec gradbene stroke jasnega odgovora na to vprašanje ni podal, navedel je zgolj, da bi bila parc. št. 547/6 v tem primeru gotovo manj vredna oziroma brez uporabne in tržne vrednosti. Izvedenec v tem delu ni podal natančnejših izračunov oziroma ocene zmanjšanja vrednosti, zato je mnenje v tem delu nepopolno in neuporabno ter bi ga bilo potrebno dopolniti oziroma glede na vse podane pripombe predlagateljice postaviti novega izvedenca. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge predlagateljice po ogledu, dopolnitvi oziroma postavitvi novega izvedenca gradbene stroke ter poizvedbah o bančnih računih nasprotnega udeleženca pri DBS d.d. in NLB d.d.. Razlogi za zavrnitev navedenih dokaznih predlogov pa so v celoti nepravilni in popolnoma pavšalni, saj je sodišče prve stopnje v tej zvezi navedlo le, da izvedba teh dokazov ne bi z ničemer prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja, ki naj bi bilo že ugotovljeno na podlagi drugih dokazov. Glede na to, da si je razpravljujoči sodnik v predmetni zadevi že ustvaril mnenje, od katerega kljub drugačnemu dejanskemu stanju in spisovni dokumentaciji, ki bi narekovalo drugačno določitev, ne odstopa, predlagateljica predlaga, da višje sodišče v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje zadevo dodeli drugemu sodniku. V prid navedenemu predlogu je tudi okoliščina, da je razpravljujoči sodnik v sorodu s F.K., ki ima od nasprotnega udeleženca v najemu kmetijska zemljišča. Navedeno vzbuja dvom v nepristranskost sodišča, torej obstaja tudi izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, za katerega pa predlagateljica predhodno ni vedela. Sodišče prve stopnje je nepravilno odločilo o stroških postopka, saj bi moralo predlagateljici priznati vsaj stroške za pritožbo zoper sklep z dne 20. 2. 2018 in jih naložiti v plačilo nasprotnemu udeležencu. Predlaga, da pritožbeno sodišče navedeni sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da vso skupno oziroma solastno premoženje med udeleženca postopka razdeli v naravi, v skladu s predlogom predlagateljice, nasprotnemu udeležencu pa v plačilo naloži pritožbene stroške predlagateljice ter podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 366a. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP odločal sodnik posameznik.

6. SPZ v 70. členu predpisuje način delitve solastnine. Če se solastniki o tem ne morejo sporazumeti, odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru napolniti in omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj in okoliščin, ki se nanašajo na udeležence in predmet delitve). Primarno si torej mora sodišče prizadevati za fizično delitev stvari v naravi. Če slednja ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Posebna oblika civilne delitve je predvidena s petim odstavkom 70. člena, ki omogoča na predlog solastnika sprejeto odločitev, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. V skladu s petim odstavkom 72. člena SPZ se navedena pravila uporabljajo tudi pri delitvi skupne lastnine. Za delitev skupnega premoženja 128. člen ZNP podobno določa, da sodišče glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali iz namena posameznih stvari, odloči kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje.

7. Predlagateljica se je v postopku pred sodiščem prve stopnje v končni fazi zavzemala za polovico kupnine za prodan avto, živino in svinje, premičnine, ki jih ima že v posesti, nakladalno prikolico in zaboj za zrnje, stanovanje v pritlični etaži stanovanjske hiše in del gospodarskega poslopja tik ob stanovanjski hiši, ki sicer leži na zemljišču parc. št. 547/6 k.o. B., ter kmetijska zemljišča parc. št. 760/1 k.o. K., parc. št. 669/7 in 669/10 obe k.o. B. do celote. Glede parc. št. 547/6 k.o. B. je predlagala, da se razparcelira na dve samostojni parceli, pri čemer se naj pri delitvi upošteva polovica subvencij, ki jih je od leta 2016 naprej prejel nasprotni udeleženec, tako, da predlagateljici pripade sorazmerno večji del nepremičnine. Glede kmetijskih zemljišč je podredno predlagala, da se razdelijo v skladu s parcelacijo izvedenca L., glede stanovanja in gospodarskega poslopja pa, da vsak od udeležencev postopka v izključno last prevzame določene prostore stanovanjskega in gospodarskega objekta. Pri tem je interes na kmetijskih zemljiščih utemeljevala z navedbami, da jih ima namen obdelovati za preživetje, glede stanovanja pa je navajala, da želi rešiti svoj stanovanjski problem, saj nima lastnih bivanjskih prostorov in živi pri sinu. Nasprotni udeleženec živi v domu za starejše, prav tako pa je lastnik stanovanjske hiše, ki leži tik nad stanovanjsko hišo, ki je predmet delitve v predmetnem postopku ter pripadajočega zemljišča, kar bi lahko združil v enovito kmetijsko gospodarstvo z gospodarskim poslopjem, ki bi ga prevzel v predmetnem postopku.

8. Nasprotni udeleženec si je prizadeval za nepremičnine parc. št. 669/7 in 669/10 obe k.o. B., parc. št. 760/1 k.o. K. do celote ter traktor IMT 539 in mulčer ELITE, kar naj bi potreboval za obdelavo njemu lastnih nepremičnin. Glede vseh preostalih premičnin, stanovanja ter nepremičnine parc. št. 547/6 v celoti s pripadajočim gospodarskim poslopjem je predlagal, da jih prevzame predlagateljica, sodišče pa naj posamezne vrednosti med seboj poračuna in naloži plačilo denarne vrednosti predlagateljici. Navajal je še, da je zanj sprejemljiva civilna delitev, ali da ga predlagateljica izplača. Sam prebiva v domu starejših, kjer namerava ostati, zato premoženje, ki se deli, zanj nima funkcionalne vrednosti, ima pa interes na premoženju, ki ga lahko unovči za plačilo oskrbnine v domu starejših. Glede na navedeno ni slediti pritožbenim navedbam, da je nasprotni udeleženec prepustil, da predlagateljica izbere oziroma predlaga, kaj naj se komu dodeli.

9. Pritožba neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje glede delitve premičnin. Sodišče prve stopnje je posameznemu udeležencu postopka dodelilo tiste premičnine, za katere je izrecno izrazil prevzemni interes, oziroma izpovedal, da jih ima v posesti. Ostalih premičnin ni bilo dodeliti zgolj nasprotnemu udeležencu, in sicer iz več razlogov. Kot prvo, ne gre zaključiti, da je nasprotni udeleženec prevzel v posest vse premičnine, ki jih ni odpeljala predlagateljica – nekatere so preprosto ostale tam, kjer sta jih udeleženca postopka nazadnje uporabljala. Kot že zgoraj navedeno, predlagateljica tudi ni tista, ki lahko izbira, kaj bo kateremu udeležencu dodeljeno. Nenazadnje pa bi z odločitvijo, da se nasprotnemu udeležencu dodelijo vse premičnine, na katerih nobeden od udeležencev nima interesa, neenako obravnavalo udeleženca postopka. Te premičnine je sodišče prve stopnje pravilno razdelilo med udeleženca postopka, zaradi cenovne izenačitve tudi tiste, ki sicer še obstajajo, nimajo pa večje vrednosti, kot je obrazložilo v 25. točki obrazložitve.

10. Premičnin, glede katerih je bilo ugotovljeno, da so dotrajane in so bile odvržene na odpad, sodišče prve stopnje (pravilno) ni delilo, kar je v 23. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ustrezno obrazložilo. Prav te premičnine in ročno orodje, ki sta si udeleženca postopka že razdelila, pa pritožba spregleda, ko graja, da se seštevek skupnih vrednosti premičnin, ki jih je sodišče prve stopnje dodelilo vsakemu od udeležencev postopka tudi ob upoštevanju zneska že odsvojenih premičnin ne ujema s skupno vrednostjo premičnin, kakor jo je v svojem mnenju ocenil izvedenec R.J. 11. Kmetijska zemljišča je sodišče prve stopnje pravilno delilo v skladu z izvedenskim mnenjem in elaboratom izvedenca geodetske stroke, saj sta oba udeleženca postopka izrazila interes za le-te. Glede na to, da so navedene nepremičnine nesporno predstavljale skupno premoženje udeležencev postopka in da sta bila njuna deleža enaka, pritožba ne more uspeti z navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi, da je predlagateljica nepremičnini parc. št. 669/7 in 669/10 kupila za svoje lastno preživetje, in sicer od kupnine za delnice Krke, ki so bile v njeni izključni lasti in se do tega opredeliti. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je nasprotni udeleženec dobil večji del skupnih premičnin, in predlagateljici dodelilo večji del kmetijskih zemljišč, zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

12. Predlagateljica je v pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2017 res predlagala, da sodišče prve stopnje pridobi uradne podatke o stanju sredstev na računih nasprotnega udeleženca pri NLB d.d. In DBS d.d. na dan 17. 2. 2016, ko sta bila razvezana, ter se tudi ta sredstva razdelijo. Kasneje pa niti po pozivu sodišča prve stopnje z dne 17. 4. 20182 niti kasneje tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pri delitvi teh sredstev ni vztrajala. Tako navedbe o denarnih sredstvih kot dokazni predlogi predlagateljice glede poizvedb pri bankah so se nanašali na subvencije, ki naj bi jih nasprotni udeleženec prejel od leta 2016 dalje. V skladu s prvim odstavkom 5. člena in 1. alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil subvencijo prejme nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 8. točko 2. člena te uredbe, kar pomeni, da subvencija in plačilne pravice niso vezane na lastninsko pravico na kmetijskem zemljišču, temveč na izvajanje kmetijske dejavnosti. Povedano drugače, pravico do subvencije ima tisti, ki zemljo obdeluje. Glede na tekom postopka pred sodiščem prve stopnje podane navedbe ni zaključiti, da bi na podlagi skupnega izvajanja kmetijske dejavnosti navedene subvencije predstavljale skupno premoženje. Po navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog glede delitve plačilnih pravic za subvencije in denarnih sredstev pri DBS d.d. in NLB d.d. ter s tem povezan dokazni predlog po poizvedbah o stanju na računih pri navedenih bankah kot nepotreben.

13. Predlagateljica tudi v pritožbenem postopku vztraja pri fizični delitvi nepremičnin del stavbe -133-1 in parcela 547/6. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za delitev nepovezanih in neodvisnih nepremičnin po mejni liniji, kot navaja pritožba. Predlagateljica je namreč predlagala, da se ji poleg stanovanja dodeli še tisti del gospodarskega poslopja na nepremičnini 547/6, kjer se nahaja greznica, inštalacije in izhod iz kurilnice stanovanjske hiše. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno povzelo dopolnitev izvida in mnenja izvedenca gradbene stroke, iz katerega izhaja, da je predlagana delitev navedenih nepremičnin sicer tehnično izvedljiva, vendar ne brez določenih gradbenih posegov. Ker nasprotni udeleženec z le-temi ni soglašal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča ter odločilo, da se nepremičnini prodata in razdeli kupnina. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, in s tem povezanimi stroški.3 Ponovno sklicevanje predlagateljice na njen domnevno nerešen stanovanjski problem ter s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju ne more izpodbiti odločitve. Nasprotnega udeleženca tudi ne more izplačati, zato se ne more uspešno upirati civilni delitvi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo 70. člen SPZ. Res je, da ima fizična delitev v naravi prednost pred civilno delitvijo, vendar je sodišče v tem postopku svojo obveznost prizadevati si za fizično delitev nepremičnin izčrpalo. Glede na navedeno so nerelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na poračunanje razlike v vrednosti navedenih nepremičnin v primeru delitve v naravi ter na vprašanje, ali je gospodarsko poslopje mogoče funkcionalno povezati s kmetijo na parc. št. 546/2, ki je v izključni lasti nasprotnega udeleženca. Posledično je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da kot nepotrebne zavrne dokazne predloge predlagateljice v tej zvezi - ogled in dopolnitev oziroma postavitev novega izvedenca gradbene stroke (za kar tudi ni pogojev v smislu 254. člena ZPP).

14. Sodna praksa sicer dopušča, da na delu nepremičnin še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, vendar le, kadar je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.4 V obravnavanem primeru soglasja ni, zato sodišče prve stopnje tudi ni moglo slediti alternativnemu predlogu predlagateljice, po katerem bi vsak izmed udeležencev postopka v izključno last prejel določene prostore znotraj stanovanja (ostali prostori bi ostali v solastnini) in določene dele gospodarskega poslopja, kar je ustrezno obrazložilo v 31. točki obrazložitve.

15. V zemljiško knjigo vpisana pravica prepovedi odtujitve in obremenitve se lahko nanaša le na pogodbeno razpolaganje solastnika, pri katerem je prepoved vpisana. Prodaja zaradi delitve nedvomno se opravi bodisi po določilih Zakona o nepravdnem postopku bodisi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju, kupec pa postane lastnik nepremičnine na podlagi sodne odločbe in ne na podlagi pogodbe. V koliziji pravice vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve na solastniškem deležu enega solastnika in pravice delitve solastne stvari drugih solastnikov je dati prednost slednji pravici. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča o prodaji navedenih nepremičnin v nasprotju s prepovedjo obremenitve in odsvojitve, ki je na podlagi odločbe CSD še zmeraj vpisana na premoženju nasprotnega udeleženca, pri čemer pa nasprotni udeleženec morebitnega soglasja za prodajo oziroma prenehanje navedene prepovedi ni izkazal oziroma predložil. 16. Glede na določbo prvega odstavka 35. člena ZNP5, ni mogoče predlagateljičinih stroškov za pritožbo zoper sklep z dne 20. 2. 2018 naložiti v plačilo nasprotnemu udeležencu, kot se zavzema pritožba.

17. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo niti pritožbeno izpostavljenih niti bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

18. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče z razlogi za opravo nove glavne obravnave pred drugim sodnikom ni ukvarjalo, navedbe o obstoju izločitvenega razloga pa so prepozne (drugi odstavek 72. člena ZPP).

19. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosi predlagateljica sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prvi odstavek 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019:„Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. „ 2 Poziv, da udeleženca postopka glede na sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 12. 4. 2018 natančno navedeta, katere premičnine vse naj bi spadale v skupno premoženje in bile predmet razdružitve. 3 Primerjaj odločbe VSL sklep I Cp 4882/2010 z dne 7. 9. 2011, VSL sklep I Cp 233/2011 z dne 8. 6. 2011, VSL sklep I Cp 2669/2012 z dne 24. 4. 2013, VSL Sklep II Cp 2422/2017 z dne 28. 3. 2018 in VSL sklep I Cp 1278/2016 z dne 18. 5. 2016. 4 Primerjaj VSL sklep I Cp 3033/2016 z dne 15. 3. 2017. 5 „Vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.“