Jedro

Določitev roka izvedbe postopka osebnega stečaja z namenom omogočiti dolžniku, da v tem roku pride do sredstev za poplačilo upnikov izven postopka odpusta obveznosti po ZFPPIPP, ni dopustno.

Časovni okvir, v katerem postopka osebnega stečaja ni mogoče končati, je v ZFPPIPP določen le v primeru, če teče postopek odpusta obveznosti dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek osebnega stečaja končalo, upravitelja razrešilo, odločilo o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan ter stečajnemu dolžniku naložilo, da mora upnikom plačati znesek navedenih neplačanih terjatev.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, smiselno pa je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in določitev časovnega obdobja, v katerem bo poskušal poravnati svoje dolgove.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Namen izvedbe stečajnega postopka je vnočitev premoženja dolžnika in poplačilo njegovih upnikov. V postopku osebnega stečaja pa je zakonsko možen tudi odpust obveznosti dolžnika pod pogoji in po postopku, ki ga določa ZFPPIPP. Dokler postopek odpusta obveznosti ni končan, pa tudi postopka osebnega stečaja ni mogoče končati (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Časovni okvir, v katerem postopka osebnega stečaja ni mogoče končati, je torej v ZFPPIPP določen le v primeru, če teče postopek odpusta obveznosti dolžnika.

5. Ni sporno, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen, zato se pritožbeno sodišče niti dolžno niti upravičeno spuščati v presojo utemeljenosti zavrnitve dolžnikovega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti in zato tudi ne v pritožbene trditve o dolžnikovem osebnem stanju v zvezi z zakonsko oviro za odpust obveznosti.

6. Pritožnik ne izpodbija v s pritožbo izpodbijanem sklepu ugotovljenega dejanskega stanja, da je brezposeln in prejema le denarno socialno pomoč in da nima nobenega vrednejšega premoženja. Čim pa je tako, stečajni upravitelj upnikov v tem postopku nima s čim poplačati. V taki situaciji pa ZFPPIPP v prvem odstavku 378. člena predvideva končanje stečajnega postopka. Pritožnik v pritožbi ne navaja nobenih razlogov, ki bi bili lahko podlaga za nadaljnji tek postopka osebnega stečaja, npr. da ima unovčljivo premoženje ali da bi bilo z izpodbijanjem njegovih pravnih dejanj mogoče priti do premoženja za poplačilo njegovih upnikov.

7. Ob povedanem se izkaže, da razen v primeru postopka odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja ZFPPIPP ne določa časovnih okvirov, v katerih bi dolžniku znotraj postopka osebnega stečaja omogočali pridobitev sredstev za poplačilo upnikov. Nenazadnje tudi iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP izhaja, da terjatve upnikov, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase dolžnika, ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka, razen v primeru, če pride do odpusta obveznosti (408. - 410. člen ZFPPIPP). Drugače povedano: določitev roka izvedbe postopka osebnega stečaja z namenom omogočiti dolžniku, da v tem roku pride do sredstev za poplačilo upnikov izven postopka odpusta obveznosti, kot to zmotno meni pritožnik, po ZFPPIPP ni dopustno.

8. Ker je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločilo o končanju postopka osebnega stečaja, pritožbeni razlogi pa so se izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).