Jedro

V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZVEtL ima zaznamba postopka po ZVEtL naravo zaznambe spora po določbah zakona, ki ureja zemljiško knjigo, in tako pritožbena argumentacija razlikovanja med zaznambo postopka in zaznambo spora ni pravilna. Gre za zaznambo v smislu 1. in 2. alineje 3. točke prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP in pritrditi je odgovoru na pritožbo izločitvenih upnikov, da je bila od dne 20. 8. 2015 dalje po samem zakonu prijavljena izločitvena pravica vseh etažnih lastnikov stavb na nepremičninah, ki naj bi predstavljale pozneje najdeno premoženje v tem postopku. Pritrditi je, da obstaja pravna fikcija prijave izločitvene pravice na nepremičnini na podlagi 299.a člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba upnice A. d. o. o. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika A., d. o. o., proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (I. točka izreka). O tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev izločitvenih pravic, je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 11. 6. 2024 (r. št. 50), ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo sklepa (II. točka izreka).

2.Zoper takšen sklep se je iz razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju o postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pritožila upnica in predlagala, da ga višje sodišče spremeni in odloči, da prijava izločitvene pravice v postopku nad naknadno najdenim premoženjem stečajnega dolžnika ni mogoča oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo so odgovorili izločitveni upniki C. C., D. D. in E. E., ki jih zastopa Odvetniška družba B., ki so predlagali, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena

Dosedanji potek postopkov

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da gre v tej zadevi za stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika, katerega začetek je predlagala upnica A. d. o. o. dne 1. 3. 2023, potem ko je bil dne 30. 7. 2021 končan stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika F. d. o. o. Upnica ima terjatev zoper dolžnika v višini 900.000,00 EUR z ločitveno pravico na nepremičninah z ID znaki parcela 0000 706/2, parcela 0000 706/5, parcela 0000 705, parcela 0000 707/9 in parcela 0000 707/12. V prvotnem stečajnem postopku sta bili nepremičnini z ID znakom parcela 0000 706/2 in parcela 0000 706/5 že prodani novemu kupcu in je bila terjatev pravnega predhodnika upnice že delno poplačana. Niso pa bile v predhodnem stečajnem postopku prodane preostale parcele, zato po mnenju upnice-pritožnice še vedno predstavljajo premoženje, ki bi ga moral stečajni upravitelj unovčiti ter s prejeto kupnino plačati terjatve pritožnice, ki ima na nepremičninah ločitveno pravico na podlagi sodne poravnave.

6.V otvoritvenem poročilu je upraviteljica navedla, da kasneje najdeno premoženje dolžnika po predlogu upnice predstavljajo tri nepremičnine, katastrska občina 0000, parcela 705 (ID ...), parcela 797/9 (ID ...) in parcela 707/12 (ID ...), ki vse v naravi predstavljajo pripadajoča zemljišča k stavbi ID znak 0000-2480 (Ulica X. 14), pri katerih je vpisana zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o evidentiranju etažne lastnine (ZVEtL). Pridobila je pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 79/2011 z dne 18. 7. 2017, ki je postal pravnomočen 14. 11. 2018 in iz njega izhaja, da so zgoraj navedene nepremičnine določene kot pripadajoča zemljišča stavbi ID znak 0000-2480. Upraviteljica je v otvoritvenem poročilu menila, da te nepremičnine ne morejo biti predmet prodaje v stečajnem postopku.

7.Po uspešni pritožbi ločitvene upnice zoper načrt poteka stečajnega postopka je sodišče prve stopnje po predlogu upraviteljice, ki je pripravila dodatni seznam preizkušenih terjatev (red. št. 42). Upraviteljica je predložila osnovni seznam preizkušenih terjatev (red. št. 36), ki je bil objavljen dne 13. 2. 2024, v katerem je opravila preizkus izločitvenih pravic v skladu z napotili odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 310/2023 z dne 7. 12. 2023. Nato je je pripravila še končni seznam preizkušenih terjatev z dne 11. 6. 2024, kjer je odločila, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, izločitvenih pravic, ki je bil povzet v izpodbijani sklep.

8.Izločitveni upniki so navedli, da je pri nepremičninah vseh etažnih lastnikov stavb Ulica X. 14 (ID znak stavbe 0000-2480), Ulica X. 16 (ID znak 0000-2573) in Ulica X. 18 (ID znak stavbe 0000-2472), torej na vseh nepremičninah, ki naj bi predstavljale pozneje najdeno premoženje v tem postopku, prijavljena izločitvena pravica. Navajajo, da so vsi etažni lastniki teh treh stavb stranke stečajnega postopka po samem zakonu (1. točka 56. člena in 57. člena v zvezi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP). Na podlagi tega je upraviteljica izdelala dodatni seznam prijavljenih terjatev in sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz njega (red. št. 42) izhaja, da je upraviteljica navedla, da pritožnica v celoti prereka izločitveno pravico etažnih lastnikov.

9.Pritožnica je v ugovoru menila, da izločitvena pravica ni bila prijavljena in da upraviteljica ni upoštevala dejstva, da je na navedenih nepremičninah pravnomočno ugotovljena njena ločitvena pravica. Po mnenju pritožnice bi morala upraviteljica prerekati izločitveno pravico izločitvenih upnikov in njih napotiti na pot pravde oziroma jim niti ne bi smela priznati položaja upnika v postopku

10.Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je upraviteljica v zadostni meri pojasnila ugovorne razloge vložnice ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, o katerem je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločalo in zaključilo, da je ugovor vložnice (sedaj pritožnice) neutemeljen.

11.Sodišče prve stopnje je potrdilo še ugotovitev upraviteljice, da izločitvena pravica etažnih lastnikov temelji na sodni odločbi sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani N 79/2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 75/2018 in je zato potrebno na pot pravdne napotiti vložnika ugovora A., d. o. o. (pritožnica), kot to določa 312. člen ZFPPIPP.

Pritožbeni razlogi in razlogi višjega sodišča

12.Pritožnica problematizira dejstvo, da je bila upnikom priznana izločitvena pravica, čeprav je v postopku v prvotnem stečaju niso prijavili. Takšno argumentiranje je napačno. Kot izhaja iz podatkov v spisu, so izločitveni upniki dosegli, da je bila vpisana zaznamba nepravdnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani N 79/2011 za ugotovitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL v korist vsakokratnega lastnika navedenih treh stavb in sicer z učinkovanjem od dne 20. 8. 2015 dalje. Vpis je bil dejansko izveden 22. 10. 2015. Ta zaznamba je vpisana vse do dneva odločanja sodišča prve stopnje v konkretnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZVEtL ima zaznamba postopka po ZVEtL naravo zaznambe spora po določbah zakona, ki ureja zemljiško knjigo, in tako pritožbena argumentacija razlikovanja med zaznambo postopka in zaznambo spora ni pravilna. Gre za zaznambo v smislu 1. in 2. alineje 3. točke prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP in pritrditi je odgovoru na pritožbo izločitvenih upnikov, da je bila od dne 20. 8. 2015 dalje po samem zakonu prijavljena izločitvena pravica vseh etažnih lastnikov stavb na nepremičninah, ki naj bi predstavljale pozneje najdeno premoženje v tem postopku. Pritrditi je, da obstaja pravna fikcija prijave izločitvene pravice na nepremičnini na podlagi 299.a člena ZFPPIPP. Vsi vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi imajo pozitivni publicitetni učinek urejen v prvem odstavku 6. člena ZZK-1, po katerem se šteje, da je vpis pravice oziroma pravnega dejstva poznan vsakomur od naslednjega delovnega dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Ta učinek imajo tudi splošne zaznambe spora in posebne vrste zaznamb spora. Predmet zaznambe spora je pravno dejstvo začetka sodnega postopka, v katerem resnični lastnik proti vknjiženemu lastniku uveljavlja svojo resnično lastninsko pravico. To pomeni, da ima zaznamba spora enak obvestilni učinek v razmerju do upravitelja in upnikov stečajnega dolžnika, kot ga ima prijava izločitvene pravice na nepremičnini v stečajnem postopku.

13.Pritožnik tako nima prav, da izločitveni upniki svoje izločitvene pravice v prvotnem stečajnem postopku nad dolžnikom niso pravočasno prijavili, saj ta prijava učinkuje po samem zakonu (1. točka četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP), kot je zgoraj navedeno, in so seveda izločitveni upniki tudi upniki v tem stečajnem postopku nad kasneje najdenim premoženjem, ki v naravi predstavlja njihovo premoženje, saj je bilo s sodno odločbo pravnomočno ugotovljeno, da gre za pripadajoča zemljišča stavbam, kjer imajo etažno lastnino. Glede na navedeno pritožbene navedbe, da je izločitvena pravica upnikov dokončno prenehala z zaključkom prvotnega stečajnega postopka, ne držijo.

14.Pri tem nadalje pritožnica problematizira, da je njena ločitvena pravica, ki jo je pridobila na podlagi sodne odločbe – sodne poravnave, močnejša od izločitvene pravice, ki so jo pridobili izločitveni upniki na podlagi pravnomočne odločbe sodišča. Navaja tudi, da je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se kolizija položajev med izločitveno in ločitveno pravico rešuje v pravdnem postopku, saj bo pravdno sodišče ugotavljalo le ali izločitvena pravica obstoji ali ne. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pravna prednica pritožnice s stečajnim upraviteljem v prvotnem postopku stečajnega postopka nad dolžnikom sklenila sodno poravnavo dne 14. 4. 2016, torej v času ko je bila v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah že vpisana (20. 8. 2015) zaznamba spora iz nepravdnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani N 79/2011 in da je s tem po samem zakonu (1. točka četrtega odstavka 299.a člen ZFPPIPP) bila že prijavljena izločitvena pravica na teh nepremičninah v prvotnem stečajnem postopku in je pravna prednica pritožnice v skladu s publicitetnim učinkom že vedela za možnost obstoja izločitvene pravice, pa je vendarle sklenila takšno sodno poravnavo.

15.Glede na navedeno je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se na pot pravde napoti pritožnico, katere pravna prednica je sklepala sodno poravnavo, s katero je pridobila ločitveno pravico na nepremičninah vedoč, da na nekaterih od teh spornih nepremičnin obstaja zaznamba spora v zvezi z izločitveno pravico. V prvotnem stečajnem postopku upravitelj, ki je s pravno prednico pritožnice sklepal sodno poravnavo o spornih nepremičninah, na katerih je obstajala zaznamba spora, očitno v skladu z določbo četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP ni prodajal.

16.Glede odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 26/2022, na katero se pritožnica sklicuje, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sicer drži, da je v stečajnem postopku velikega pomena načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, vendar pa le-to ne more iti na račun drugih ustavnih pravic, kot je pravica do zasebne lastnine. Prisilna dejanja zaradi poplačila dolgov stečajnega dolžnika se smejo izvajati zoper premoženje stečajnega dolžnika, saj gre za prisilno generalno izvršbo, a potrebno je upoštevati stališča iz ustavnosodne presoje o varstvu položaja tretjega v izvršilnem postopku, ki mu grozi, da bo prenehala njegova pravica na stvari najkasneje s prodajo v izvršilnem postopku za poplačilo njemu tujega dolga. Ustavno sodišče je poudarilo, da ne more biti cilj izvršilnega postopka, da pride upnik do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (torej ne iz premoženja dolžnika ampak nekoga tretjega). Zgolj to, da upnik dobi poplačano svojo terjatev, ne more biti ustavno dopusten razlog za poseg v pravico osebe, ki ni dolžnik.

17.V citirani odločbi Vrhovnega sodišča je opozorjeno, da bi bila ogrožena integriteta stečajnega postopka, če bi zakon na primer zgolj zaradi zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov in/ali hitrosti stečajnega postopka opustil možnost učinkovitega uveljavljanja izločitvene pravice po začetku stečajnega postopka in tako dopuščal poplačilo dolgov stečajnega dolžnika iz kupnine premoženja, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Iz razlogov citirane sodbe Vrhovnega sodišča torej izhaja ravno nasprotno, kot navaja pritožnica. Pritožbeno sodišče pa še poudarja, da so okoliščine primera iz citirane odločbe Vrhovnega sodišča povsem drugačne kot v konkretni zadevi. Tam je šlo za zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki je bila sicer v stečajnem postopku prijavljena, vendar je bila prerekana in izločitvena upnica tožbe ni vložila v roku iz 310. člena ZFPPIPP. Glede na zgoraj navedeno gre v obravnavanem konkretnem primeru za prijavo izločitvene pravice po samem zakonu po 299.a členu ZFPPIPP in tako položaja med izločitvenimi in ločitvenimi upniki v obravnavani zadevi in v zadevi Vrhovnega sodišča III Ips 26/2022 nista primerljiva.

18.Glede očitka, da bi moralo sodišče prve stopnje samo odločiti o koliziji med ločitveno in izločitveno pravico, ne pa na pot pravde napotiti eno izmed upnic, pritožbeno sodišče odgovarja, da v skladu z ozkim obsegom odločanja v pritožbenem postopku v okviru stečajnega postopka, to presega domet tega pritožbenega postopka.

19.Pritožba upnice je neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Na druge pritožbene razloge pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker so z ozirom na navedene zaključke nerelevantni.

20.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z 121. člnom ZFPPIPP. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1(1) Glej Plavšak N., Komentar 299.a člena ZFPPIPP, Tax Fin Lex, d. o. o. 2025.

2(2) Iz odločbe VSRS, III Ips 26/2022 in Ustavno sodišče U-I-110/3 ter U-I-128/03.