Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sklep U 1617/2008

ECLI:SI:UPRS:2010:U.1617.2008 Varstvo ustavnih pravic

imenovanje na mesto vrhovnega sodnika obvestilo o izbiri upravni spor poseg v ustavne pravice pravica do sodnega varstva pravica do pravnega sredstva
Upravno sodišče
2. marec 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in do učinkovitega pravnega sredstva, do katere naj bi prišlo zaradi nepravilne vročitve, je po presoji sodišča podana in se lahko uveljavlja samo, če se hkrati uveljavlja nezakonitost izpodbijanega akta. Šele v tem primeru je namreč sploh možno uveljavljati, da zahtevano sodno oziroma pravno varstvo in učinkovito.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodni svet je z izpodbijanim aktom predlagal Državnemu zboru RS v imenovanje v sodniško funkcijo A.A. na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču. Iz obrazložitve izpodbijanega akta sledi, da se je na razpisano prosto sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču prijavila kandidatka A.A., ki jo je Sodni svet po obravnavi kandidature, na podlagi razpisne dokumentacije in dokončnega mnenja predsednika Vrhovnega sodišča ter mnenja o ustreznosti kandidatke na seji dne 29. 5. 2008, izbral in jo kot kandidatko, ki izpolnjuje vse pogoje in kriterije iz Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB4, v nadaljevanju: ZSS), predlagal v imenovanje na razpisano sodniško mesto.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil kandidat za razpisano mesto Vrhovnega sodnika in da ga Sodni svet ni izbral. Po določbi 21.a člena ZSS mora Sodni svet, ko gre za izbiro sodnika za Vrhovno sodišče, predlog za izvolitev iz 19. člena istega zakona vročiti vsem kandidatom. Če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh. Iz tega sledi, da ima neizbrani kandidat zoper predlog Sodnega sveta za imenovanje pravico do učinkovitega sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva v upravnem sporu. Sodni svet je v ti dve pravici (iz 23. in iz 25. člena Ustave) posegel, ker tožniku predloga Sodnega sveta ni vročil, preden je Državni zbor glasoval o imenovanju predlagane sodnice. Potem ko je predlagani kandidat izvoljen s strani Državnega zbora, namreč neizbrani kandidat v upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja s tožbo in po ustaljeni sodni praksi v takih zadevah sodišče tožbo zavrže. Predlog za imenovanje izbrane sodnice je bil izdelan isti dan, kot je bila opravljena izbira. Iz tega tožnik sklepa, da ni bilo nobene ovire, da mu Sodni svet predlog za imenovanje začne vročati takoj po 29. 5. 2008. Prejel pa ga je šele en mesec kasneje, to je dne 30. 6. 2008, potem ko je bilo dne 27. 6. 2008 že opravljeno glasovanje v Državnem zboru. Zato ima tožnik tesnoben občutek, da je bil obravnavan na poseben način, kar naj tožena stranka pojasni, saj predstavlja preprečitev oziroma prikrajšanje pri uporabi katere od človekovih pravic po določbah KZ kaznivo dejanje. S takšno vročitvijo je Sodni svet po prepričanju tožnika posegel v že omenjeni ustavni pravici, tožnik pa svojega položaja kljub pravici iz 21. člena ZSS, ne more več izboljšati. Poseg v omenjeni dve ustavni pravici ni predpisan in kot tak ni dopusten, zato gre za njuno kršitev. Zaradi izboljšanja nadaljnje prakse Sodnega sveta tožnik še ugotavlja, da poseg ni primeren, da cilj ni legitimen in da poseg ni nujen ter da ni podano sorazmerje med posegom v individualno pravico neizbranega kandidata in med pravicami drugih in javnim interesom. Sodišče naj pri odločanju upošteva, da po stališču Ustavnega sodišča in ESČP tožniku ni treba dokazovati dejanskega škodljivega posega v pravico ter da že ugotovitev sodišča o kršitvi pravic pomeni zadostno moralno zadoščenje stranki. Tožnik izkazuje osebno prizadetost z ozirom na to, da si pri svojem profesionalnem delu od leta 1999 dalje zelo prizadeva za dvigovanje ravni varstva človekovih pravic, zato je nemalo osebnostno prizadet, ko je doma žrtev kršitve najbolj osnovne človekove pravice – dostopa do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato sodišču predlaga, da ugotovi, da je tožena stranka kršila ustavni pravici tožnika do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave in do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, s tem ko mu ni vročila predloga Državnemu zboru za imenovanje v skladu z 21.a členom Zakona o sodniški službi. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov v višini sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in nasprotuje tožbenemu zahtevku.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov, ki jih je predložil Sodni svet, niso razvidni podatki o vročanju oziroma o prejemu predloga za izvolitev s strani tožnika, niti ni v spisih zapisnika sklepov, predloga Državnemu zboru in kopije dopisa, s katerim se tožniku pošilja prepis sklepa in predlog za imenovanje na sodniško mesto. Vse navedeno prilaga tožnik tožbi. Izključno tožnik je tudi tisti, ki navaja točen datum vročitve sporne pošiljke. Ker iz spisov to ne sledi in ker tožena stranka teh tožbenih navedb konkretno ne prereka, jih sodišče upošteva kot resnične in s tem kot del dejanskega stanja, ki je podlaga za odločitev.

Iz zbranih podatkov torej sledi, da je bil za prosto sodniško mesto Vrhovnega sodnika objavljen razpis, da sta se na razpis prijavila dva kandidata, da je bila na to mesto izbrana in predlagana v imenovanje kandidatka A.A. in da je bila omenjena kandidatka nato tudi imenovana na razpisano sodniško mesto. Tožnik kot drugi prijavljeni kandidat na razpisano mesto ni bil izbran in ni bil predlagan v imenovanje, o čemer je bil obveščen z dopisom, obenem pa mu je bil posredovan tudi prepis sklepa iz zapisnika seje Sodnega sveta in predlog za imenovanje druge kandidatke (A.A.) na sodniško mesto.

Tožnik izbiri kot taki ne ugovarja. Prav tako nima ugovorov v zvezi s postopkom, po katerem je bila opravljena izbira in oblikovan predlog za imenovanje. Izpodbijani odločitvi Sodnega sveta torej ne nasprotuje ne po vsebini ne v formalnem pogledu. Ugovarja, da mu predlog ni bil vročen v (zakonskem) roku in s tem (ne)učinkovitosti sodnega varstva, ki ga sicer zagotavlja Ustava. Vendar pa je takšna trditev, z ozirom na zgoraj povedano, zgolj hipotetična, saj tožnik, kot rečeno, izbiri kot taki ne nasprotuje. Nepravilnosti pri odločanju po pregledu spisov tudi ne ugotavlja sodišče. Zgolj možnost, da bi bilo pravno sredstvo neučinkovito, pa ob tem, ko tožnik nima nikakršnih vsebinskih ugovorov, po presoji sodišča ne zadošča za odločitev, kakršna se zahteva s tožbo. Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in do učinkovitega pravnega sredstva je namreč podana in se lahko uveljavlja samo, če se hkrati uveljavlja nezakonitost izpodbijanega akta. Šele v tem primeru je namreč sploh možno uveljavljati, da zahtevano sodno oziroma pravno varstvo ni učinkovito. V konkretnem primeru pa tožnik tega ne trdi oziroma celo sam v tožbi pove, da izpodbijani odločitvi Sodnega sveta ne nasprotuje. Pove tudi, da ni njegov namen, da bi kazensko preganjal Sodni svet. Osebna prizadetost oziroma moralno zadoščenje pa se po presoji sodišča kot zadosten interes tudi lahko uveljavlja samo, če je posameznik prizadet zaradi nepravilne odločitve in ne samo zaradi njene nepravočasne vročitve.

Z izpodbijano odločitvijo se torej po presoji sodišča v tožnikov pravni položaj ne posega. To pa pomeni, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo. Sodišče je zato, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06), tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia