Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopkih za objavo popravka po ZMed revizija ostaja dovoljena tudi po uveljavitvi novele ZPP-E.
Predlog za dopustitev revizije se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna najkasneje v roku 48 ur po pravnomočnosti sodbe na navedeni povezavi objaviti popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek, objavljen na spletnem portalu toženke 13. 8. 2020 z naslovom „Tranzicijski tajkun A. A. z družbo B. ogoljufal male delničarje z mizerno ponujeno ceno za delnico ob kupnini 232,2 miljonov evrov C. za lastništvo D.!“, kot je navedeno v izreku sodbe. Presodilo je, da ima tožnik upravičen interes, da s svojim popravkom oz. prikazom nasprotnih dejstev zanika objavljene informacije in da ni izjem, zaradi katerih bi toženka njegovo zahtevo lahko upravičeno zavrnila.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da je popravek skladen z določbo četrtega odstavka 26. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed), se pravi tak, da tožnik v njem navaja oziroma prikazuje druga oz. nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
3. Zoper to sodbo vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. V njem izpostavlja vprašanja, ki bi naj bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja preko sodne prakse, in sicer: Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če prvostopenjsko sodišče v sodbi vsebinsko navaja članek, ki je za stranko sporen, na način, kot sploh ni zapisan? Ali je pravica do popravka v medijih možna zgolj na dobesedno zapisano medijsko objavo, ki mora biti natančno povzeta tudi v sodbi oziroma ali pravica do popravka lahko pomeni zgolj odgovor na dejanski zapis v medijih? Ali je v konkretnem primeru sodišče tožeči stranki dejansko dopustilo pravico do popravka v skladu z določili ZMed, ali pa je v konkretnem primeru pravzaprav šlo pri sodni odločitvi za dovolitev s strani sodišča za t. i. dostop do medijev, kar pa ni isto kot je pravica do popravka?
4. Predlog ni dovoljen.
5. ZMed v četrtem odstavku 39. člena določa, da je v postopkih odločanja o objavi popravka zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija. V drugem odstavku 44. člena določa še, da se v teh postopkih pravila pravdnega postopka uporabljajo smiselno, če ni s tem zakonom določeno drugače. 6. Revizija je bila v postopkih odločanja o objavi popravka, drugače kot v splošnem pravdnem postopku, urejena že pred uveljavitvijo novele Zakona o pravdnem postopku - E (v nadaljevanju ZPP-E). Dovoljena je bila vedno, ne glede na vrednost spora. Takšna ureditev se z uveljavitvijo novele ZPP-E ni spremenila. Slednja namreč v zvezi s temi postopki ne določa ničesar, medtem ko je v drugih postopkih, v katerih so pred njeno uveljavitvijo posebni zakoni določali, da je „revizija dovoljena“, to s prehodnimi določbami novele izrecno spremenjeno.1
7. Kljub siceršnji ukinitvi dovoljene revizije v civilnih sporih je tako navedeno pravno sredstvo v postopku odločanja o objavi popravka ostalo.2
8. Ker je revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje v postopku odločanja o objavi popravka dovoljena po samem zakonu, je ni mogoče dopustiti. Obravnavani predlog za njeno dopustitev tako ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)).
9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 V delovnih in socialnih sporih je črtana določba 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.1, v upravnih sporih določba 83. člena Zakona o upravnem sporu-1, v zvezi z nepravdnimi postopki pa je določeno: „Če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena zakona in po postopku po zakonu.“(prvi odstavek 124. člena novele ZPP-E). 2 Kar je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II DoR 50/2018. Več o tem tudi v II Ips 138/2019 z dne 23. 1. 2020.