Jedro

Predlagatelj dokaza nosi breme postaviti dokazni predlog obrazloženo, s konkretno opredelitvijo, kaj naj bi se s tem dokazom dokazovalo. Toženka tem zahtevam ni zadostila in tudi sicer je višino vtoževane terjatve prerekala ne dovolj konkretizirano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 560,00 EUR pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku 15 dni od vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) znesek 25.897,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2021, v roku 15 dni (točka I. izreka) ter, da je dolžna povrniti tožniku njegove pravdne stroške v celoti (točka II. izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka z navedbo, da se pritožuje iz vseh razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Bistveno kršitev očita, ker sodišče ni izvedlo s strani toženke predlaganih dokazov, tudi izvedenca finančne stroke, s čimer je kršeno načelo kontradiktornosti. Nadalje graja materialno pravo, ki je zmotno uporabljeno, ker sodišče ni upoštevalo materialnopravnih ugovorov toženke. Kreditne pogodbe MK20/20940 toženka s tožnikom ni sklenila, temveč drugo pogodbo MK20/20932. Tožnik izpisa odprtih postavk toženki ni poslal, zato je izvršba vložena preuranjeno, pred potekom paracijskega roka in je zato potrebno zaradi nezapadlosti terjatve tožbo zavreči. Tožnik nima nobenega dokaza o odstopu od kredita, prilaga dopise o odstopu, katerim so priložene povratnice, na katerih pa je razvidno, da ne toženec, ne direktor toženke nista prejela povratnice oziroma odstopa. Tožnik prilaga izpiske odprtih postavk na katerih ni podpisov dolžnika oziroma toženke. Tožnik ni pojasnil razlogov za vložitev tožbe za znesek 25.897,53 EUR, ne da bi pred tem priložil kontne kartice za vse štiri terjatve, ki jih navaja v točki III. Prilaga obračun, ki ne vsebuje obrestne mere, na podlagi katere naj bi bile obračunane pogodbene obresti. Toženka predlaga, da sodišče postavi izvedenca finančne stroke, ki naj izračuna eventualno tožnikovo terjatev. Dejansko stanje glede višine domnevne terjatve ni bilo ugotovljeno, ker ni bil izveden dokaz z izvedencem finančne stroke.

3. Tožnica v odgovoru na tožbo obrazloženo odgovarja na vsako posamično pritožbeno navedbo, jih zavrača kot neutemeljene ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (določba 350. člena ZPP), ter da so tudi pritožbeni očitki neutemeljeni. Toženka očita storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, da ni izvedlo dokaza z angažiranjem izvedenca finančne stroke. Sodišče ni dolžno slediti vsem dokaznim predlogom, saj lahko po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne predlagane dokaze, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali, če dokazni predlog ni ustrezno konkretiziran1. Toženka je izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke predlagala z navedbo, da "sodišče postavi izvedenca finančne stroke, ki naj izračuna eventualno tožnikovo terjatev". Iz povzetih trditev ni mogoče zaključiti, kaj naj bi izvedenec kot strokovnjak ugotavljal in o čem naj bi mnenje podal. 6. Predlagatelj dokaza nosi breme postaviti dokazni predlog obrazloženo, s konkretno opredelitvijo, kaj naj bi se s tem dokazom dokazovalo. Toženka tem zahtevam ni zadostila in tudi sicer je višino vtoževane terjatve prerekala ne dovolj konkretizirano. Tožnik je zapadlo terjatev dokazoval z izpisom odprtih postavk (A14), ki izkazuje stanje terjatve na dan vložitve predloga za izvršbo. Izpis odprtih postavk ni podlaga za nastanek terjatve, zato pritožbeni očitek, da ta listina ni podpisana s strani toženke, ni pravno relevanten.

7. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo posamezne listinske dokaze ter jih v točkah od 6 do 19 vključilo v skupno dokazno oceno, z navedbo jasnih in razumnih razlogov. Toženkino nestrinjanje z dokazno oceno ne more biti utemeljen pritožbeni razlog. Pritožba v bistvu ponavlja navedbe, ki jih je toženka podajala že pred sodiščem prve stopnje in na katere je sodišče v obrazložitvi sodbe že obrazloženo odgovorilo. Sodišče druge stopnje zato, zaradi nepotrebnega ponavljanja, povzema razloge sodišča prve stopnje, na bistvene pritožbene navedbe pa dodaja:

8. Sodišče prve stopnje je prepričljivo zaključilo, da je tožnik s toženko sklenil kreditno pogodbo številka MK20/20940 (A7). Tožnik je s potrdilom o obremenitvi podračuna, z nakazilom zneska kredita 25.000,00 EUR na TRR toženke izkazal, da je toženki izplačal znesek kredita in sicer, dne 15. 1. 2021. Terjatev tožnika je zapadla z dnem 23. 7. 2022, ko je bila toženka obveščena o odstopni izjavi z dne 6. 7. 2022 (A8). Višino terjatve je toženka pred sodiščem prve stopnje prerekala zelo pavšalno, sodišče prve stopnje pa je na podlagi listinskih dokazov prepričljivo ugotovilo, da je na dan odstopa od pogodbe ostala zapadla neplačana glavnica v višini 24.697,34 EUR.

9. Tožeča stranka je pri odstopu od pogodbe spoštovala pogodbena določila (14. člen kreditne pogodbe) in je poslala toženki obvestilo o odstopu od pogodbe s priporočenim pisanjem, na naslov Šentilj v Slovenskih goricah, kot je naslov naveden v Poslovnem registru AJPES in kar je tudi naslov toženke v tem sodnem postopku. Zato so navedbe, da toženka odstopu od pogodbe ni bila pravilno obveščena, neutemeljene.

10. Sodišče prve stopnje je v točkah 22, 23 in 24 obrazložitve natančno pojasnilo način izračuna pogodbenih obresti v znesku 113,53 EUR. Utemeljilo je, da zakonske zamudne obresti, ki so natekle v času trajanja kreditnega razmerja zaradi zamude pri plačilih obrokov glavnice, do odstopa od pogodbe o kreditu ter zakonske zamudne obresti, ki so obračunane od glavnice od odstopa od pogodbe o kreditu do vložitve predloga, znašajo 840,09 EUR ter pojasnilo način obračuna. V točki 24 so navedeni razlogi ter način obračuna obresti na državno pomoč, ki so natekle do 21. 11. 2022, ko je bil vložen predlog za izvršbo, in sicer v višini 246,57 EUR. Zato so tudi pritožbene navedbe, ki zelo posplošeno grajajo obrestni obračun, neutemeljene.

11. Glede na obrazloženo je potrebno pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti tožniku njegove pritožbene stroške, ki znašajo: sestava odgovora na pritožbo 750 točk (tarifna številka 22 Odvetniške tarife), 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar skupaj znaša 560,00 EUR.

1 N. Betetto: ZPP s komentarjem, druga knjiga, GV Založba in Uradni list RS Ljubljana 2006, stran 611.