Jedro

Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se toženi stranki prisojeni stroški postopka znižajo na znesek 140,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka, dalje do plačila.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

III.Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo zneskov, ki so razvidni iz I/1. točke izreka, skupaj s pripadajočimi obrestmi. V I/2. točki izreka je zavrnilo, kar je tožnik zahteval iz naslova zakonskih zamudnih obresti več (še en dodatni dan obresti od posameznih prisojenih glavnic). Tožniku je naložilo, da toženki v roku 8 dni plača 247,21 EUR stroškov postopka, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (II. točka izreka).

2.Tožnik se pritožuje zoper II. točko izreka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da razlogov stroškovne odločitve v 9. in 14. točki obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Sodišče je toženki neutemeljeno priznalo povrnitev stroškov za drugo pripravljalno vlogo z dne 9. 12. 2024, saj ta ni bila potrebna. V njej je le ponovila pravno stališče, ki ga je glede teka obresti podala že v prvi pripravljalni vlogi. Po delnem umiku je ostala sporna le zapadlost obresti za en dan glede šestih vtoževanih mesecev, torej neznaten del tožbenega zahtevka, s katerim toženki niso nastali posebni stroški. Tudi sicer je z obrestnim ugovorom uspela le za pet mesecev. Predlaga, da se stroškovna obveznost tožnika zniža na 109,51 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijani del stroškovne odločitve (sklepa) preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Neutemeljena je pritožbena navedba, da izpodbijanega dela sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer pritožba uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpostavlja prvostopenjsko obrazložitev v 9. in 14. točki, ki pa si med seboj glede ključne okoliščine ne nasprotujeta. Sodišče prve stopnje je namreč v obeh točkah obrazložilo, da je toženka upravičena do povračila stroškov postopka za tretjo fazo postopka. Pravilno je upoštevalo, da je glede te faze treba odločiti o strošku, ki ga je toženka priglasila v zvezi z izdelavo druge pripravljalne vloge z dne 9. 12. 2024.

7.Za to pripravljalno vlogo je sodišče prve stopnje toženki priznalo povračilo 225 odvetniških točk in materialne izdatke. Toženka jo je vložila kot odgovor na vlogo z dne 5. 12. 2024, s katero je tožnik po delni pripoznavi prilagodil tožbeni zahtevek: za nepriznani del terjatev (iz naslova usposabljanja) je tožbo umaknil; glede priznanega dela terjatev (iz naslova straže in varovanja meje) je za razliko od toženke za mesece julij 2021, februar 2022, marec 2022, april 2022 in december 2022 vztrajal, da mu pripada še dodatni dan plačila obresti od vtoževanih glavnic.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo z dne 9. 12. 2024 v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.

9.Pritožbeno sodišče pa soglaša s toženkino navedbo v odgovoru na pritožbo, da je imela pravico opredeliti se do delnega umika tožbe (drugi odstavek 188. člena ZPP), kar je storila z vlogo z dne 9. 12. 2024, v kateri je tudi predlagala odločitev izven naroka in priglasila stroške postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba to vlogo ovrednotiti kot drugo vlogo v smislu tar. št. 20/4 Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji), za katero toženki pripada 50 točk, kar s pripadajočim materialnim stroškom (1 točka) glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 30,60 EUR. Upoštevaje tudi stroške, ki so bili toženki prisojeni za prvo fazo (196,51 EUR) in ki jih pritožba ne prereka, je po medsebojnem pobotu s tožniku priznanimi stroški (87,00 EUR) ta dolžan toženki povrniti 140,11 EUR.

10.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in II. točko prvostopenjskega izreka delno spremenilo tako, da je toženki priznalo navedeni znesek stroškov, v primeru zamude z obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, dalje do plačila (3. točka 365. člena v zvezi s 358. členom ZPP). V ostalem, t. j. za znižanje stroškovne obveznosti za nadaljnjih 30,60 EUR, je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani del sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

11.Ker je tožnik uspel s pritožbo zgolj v sorazmernem delu (v 43 % glede na prvotno in delno spremenjeno stroškovno odločitev), je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

Zveza: