Jedro

Tožnik ni dokazal trditev, da mu je bilo odrejeno delo čiščenja soli na višini. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožniku na dan škodnega dogodka ni bilo odrejeno delo na vrhu predelne stene, ki pregrajuje deponijo soli. Nadrejeni mu ni naročil, naj se povzpne na predelno steno. To ni bilo potrebno, saj se ploskev na vrhu predelne stene, ki ločuje deponijo, soli očisti tako, da se porine z zidu z metlo ali lopato s tal oziroma se v vsakem primeru spere dol z vodo iz hidranta, torej brez vzpenjanja na zid. Pri čiščenju boksa se nihče od zaposlenih pred škodnim dogodkom ni vzpenjal na zid.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Druga toženka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni nerazdelno plačati tožniku 150.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Tožniku je naložilo, da povrne stroške postopka, in sicer drugi toženki v znesku 3.477,28 EUR, prvi toženki v znesku 30,00 EUR, oboje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in toženkama naloži povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je bilo tožniku odrejeno delo na višini, ne da bi mu druga toženka zagotovila zaščito, kar pomeni, da je delal v pogojih povečane nevarnosti. Tožnik je dokazal vse elemente odškodninske odgovornosti druge toženke. Glede višine nepremoženjske škode bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dosojene odškodnine v podobnih primerih. Ker sodišče prve stopnje ni pritegnilo izvedenca s področja varstva pri delu, čeprav gre za nujen in bistven dokaz v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti, niti ni obrazložilo zavrnitve tega dokaznega predloga, je storilo absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da bi moral izvedenec pregledati kraj poškodbe pri delu, delovne razmere ter ugotoviti naprave in opozorila za varne pogoje dela na delovišču. Izvedenec bi moral pojasniti, ali je bilo tožniku odrejeno opravljanje dejavnosti povečane nevarnosti, in podati strokovno mnenje o vseh drugih okoliščinah delovne nesreče. Opozarja na splošno znano dejstvo, da je sol hidroskopična spojina, kar pomeni, da se mora nenehno čistiti, saj se zmanjšuje sipnost soli zaradi njenih kemičnih lastnosti. Meni, da ni ravnal samovoljno ali malomarno, pač pa po navodilih druge toženke.

3.Druga toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek procesnih kršitev iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni pritegnilo izvedenca s področja varstva pri delu in ni obrazložilo zavrnitve tega predlaganega dokaza. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog tožnika zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za poizvedovalni in prepozen dokaz. Tožnik ga je predlagal na zadnjem naroku potem, ko sta se stranki že odpovedali zaključni besedi. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi dopustitev dodatnega dokaza z izvedencem v zvezi s temeljem zahtevka zavlekla reševanje spora (tretji odstavek 286. člena ZPP). Poleg tega je tožnik dokazni predlog v postopku na prvi stopnji utemeljil le s pavšalno navedbo, naj izvedenec oceni, kako bi bilo mogoče varno očistiti konkretni boks. Pritožbene trditve, da bi moral izvedenec pregledati oziroma ugotoviti naprave in opozorila za varne pogoje dela in pojasniti, ali je bilo odrejeno tožniku opravljanje nevarne dejavnosti in nato podati strokovno mnenje o vseh drugih okoliščinah nezgode pri delu, je tožnik prvič uveljavljal šele v pritožbi in so zato nedopustne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke (in pridobitev njegovega izvida in mnenja). Tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog za izvedbo dokaza z izvedencem v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti.

7.Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki mu je dne 10. 3. 2018 nastala zaradi poškodbe pri padcu z višine 2 metrov potem, ko se je povzpel na vrh pregradne stene, ki pregrajuje deponijo soli. Tožbo utemeljuje z objektivno in krivdno odgovornostjo druge toženke, ki je imela v času nastanka škode svojo civilno odgovornost zavarovano pri prvi toženki. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval nerazdelno plačilo odškodnine. Presodilo je, da je tožnik za škodo v celoti odgovoren sam.

8.Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora po določbi prvega odstavka 179. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Ta so urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji), in sicer v določbah 131. člena, ki ureja dve podlagi odškodninske odgovornosti, krivdno in objektivno, predpostavke katerih so urejene v nadaljnjih določbah OZ.

9.Tožnik ni dokazal trditev, da mu je bilo odrejeno delo čiščenja soli na višini. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožniku na dan škodnega dogodka ni bilo odrejeno delo na vrhu predelne stene, ki pregrajuje deponijo soli. Nadrejeni mu ni naročil, naj se povzpne na predelno steno. To ni bilo potrebno, saj se ploskev na vrhu predelne stene, ki ločuje deponijo, soli očisti tako, da se porine z zidu z metlo ali lopato s tal oziroma se v vsakem primeru spere dol z vodo iz hidranta, torej brez vzpenjanja na zid. Pri čiščenju boksa se nihče od zaposlenih pred škodnim dogodkom ni vzpenjal na zid. Pritožbene navedbe v zvezi z lastnostmi soli in razbijanjem kep soli pa so nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10.Pritožbeno sodišče glede na navedene ugotovitve soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je škoda nastala izključno zaradi nerazumnega dejanja tožnika. Druga toženka je po pravilu o obrnjenem dokaznem bremenu iz prvega odstavka 131. člena OZ tako dokazala, da je do škode prišlo brez njene krivde. Tožnik je izvršil navodilo, da počisti deponijo soli na samovoljen način. S plezanjem na predelno steno, ki ni namenjena hoji, je sam ustvaril nevaren položaj. Ker mu ni bilo odrejeno delo na višini, pravno relevantni vzrok za nastanek škode leži v dejanju tožnika. Zato ji ni mogoče očitati krivdne ali objektivne odgovornosti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (prim. sodbo VIII Ips 62/2012 z dne 8. 1. 2013, s katero je bilo ugotovljeno, da je bilo oškodovančevo ravnanje, ko se je samovoljno in brez zaščitnih sredstev lotil dela na ostrešju, nepričakovano). Ostale pritožbene navedbe o zmotni uporabi določb ZVZD-1, ZDR-1 in OZ so pavšalne, saj tožnik ne navaja, katere konkretne določbe naj bi bile napačno uporabljene.

11.Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek po temelju zavrnilo, s čimer je odpadla presoja zahtevka po višini. Posledično so nepomembne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dosojene odškodnine v podobnih primerih.

12.Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja tožnik, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Druga toženka krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in ni bil potreben strošek (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 155/1, 165, 165/1, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 339/2-15, 353, <br> Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 131/1, 179, 179/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.