Jedro

Presoja navideznosti pogodbe in nedopustnega nagiba.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je prodajna pogodbe, ki je bila sklenjena dne 23. 10. 2000 med toženkama kot kupkama in J. G. kot prodajalko, nična, predmet te pogodba, stanovanjska hiša na naslovu L. 38, stoječa na parc. št. 106, k.o. ..., pa predstavlja zapuščino po pokojni J. G.. Odločilo je o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbija z revizijo. Meni, da so zmotni zaključki sodišč, da je bila kupnina plačana. V zvezi s tem opozarja na drugačno dinamiko plačevanja, kot je bila navedena v sami pogodbi. Ker je imela po vedenju revidentke pokojna G. svojo hranilno knjižico oz. osebni račun pri Banki Koper, je zelo nenavadno, da bi kupnino prejela na roke. Zato je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri Banki Koper, da bi se ugotovilo, kakšni prilivi so bila na prodajalkinem računu v času sklenitve prodajne pogodbe. Z neizvedbo predlaganega dokaza je sodišče kršilo tožničino pravico, da dokazuje svoje trditve. Tožnica je poleg tega predlagala tudi angažiranje grafologa, ki bi ugotovil, ali je dnevnik, ki sta ga v spis vložili toženki, res zapustničin. Recept za flancate je bil priložen pripravljalni vlogi z dne 31. 5. 2006. Če pa recept res ni bil poslan sodišču, bi moralo sodišče tožnico pozvati, da ga predloži. Ponovno navaja, da je pokojna mati vse prihranke porabila za obnovo hišo. Cenitev je naročila mati toženk. Za izpodbijani sodbi ni pomembno dejstvo, da je zapis v 3. členu prodajne pogodbe neresničen in da drugega dokaza o plačilu kupnine ni. Ocenjeno tudi ni dejstvo, da je prodajalka konkretno hišo najprej temeljito obnovila in zato porabila vse svoje prihranke, nato pa podpisala sporno pogodbo in pri tem potrdila, da v 3. členu pogodbe piše neresnica glede kupnine. Meni, da je izkazana navideznost pogodbe. Stranka, ki želi, da se navidezna pogodba vzdrži v veljavi, mora to jasno izjaviti in predlagati sodišču, sodišče pa nato odloči, ali je to mogoče. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku(1) vročena toženkama, ki nanjo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo. Nižji sodišči sta ugotovili, da so J. G. kot prodajalka in toženki kot kupki dne 23. 10. 2000 sklenile prodajno pogodbo, katere predmet je bila nepremična parc. št. 106, k.o. ... Podpis prodajalke na prodajni pogodbi je bil notarsko overjen, odmerjen in plačan je bil tudi davek na promet nepremičnin. Na podlagi omenjene prodajne pogodbe sta se toženki vknjižili kot solastnici, vsaka do ½, navedene nepremičnine. Dogovorjena kupnina v višini 16.691,70 EUR je bila plačana v dveh delih na roke prodajalke. Zaradi prodaje je bila nepremičnina ocenjena, in sicer na 18.611,25 EUR. Za prodajo se je G. odločila, ker za hišo ni mogla več skrbeti; bila je bolna in se je bila prisiljena preseliti v dom za ostarele. Tožnica je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Sežani, D 372/2006 z dne 22. 2. 2007, dedovala zapuščino po pokojni Gombačevi kot nujna dedinja, in sicer v deležu do 1/6. 7. Očitki procesnih kršitev niso utemeljeni. Zavrnitev dokaznih predlog, ki jih izpostavlja revizija, sta sodišči razumno utemeljili na straneh 4 in 6 sodbe sodišča prve stopnje oziroma strani 3 sodbe sodišča druge stopnje. Ob tem velja še dodati, da sodišče dokazne ocene na dnevnik pokojne G. ni oprlo.

8. Revizijske navedbe glede zmotne uporabe materialnega prava niso utemeljene. Pri sklenitvi navidezne pogodbe (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih(2)) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja.(3) Tožnica bi torej morala dokazati, da so zapustnica in toženki želele nekaj drugega, torej ne tisto, kar so dale zapisati. Čim pa je sodišče ugotovilo, da je bila dejanska volja navedenih skleniti prodajno pogodbo za nepremičnino parc. št. 106, k.o. ... za kupnino 16.691,70 EUR, ki je bila tudi realizirana, seveda ne more biti govora o navidezni in s tem nični pogodbi. Tožnica svojega zahtevka tudi ne more uspešno utemeljevati na določilu drugega odstavka 53. člena ZOR, po katerem je pogodba nična, če je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. Da bi pokojna G. s toženkama sklenila prodajno pogodbo s špekulativnim namenom, t.j. da bi tožnico izključila iz dedovanja premoženja, ki je predmet pogodbe, ni bilo ugotovljeno. Zapustnik lahko svobodno odloča o svojem premoženju in za čas svojega življenja prosto razpolaga z njim (lahko ga potroši, odtuji, podari ipd.), pri sklepanju pogodbenih razmerij pa svobodno izbira pogodbenega partnerja (načelo avtonomije volje strank), zato takšno njegovo ravnanje ne more biti v nasprotju z moralnimi načeli. Enako velja tudi za ravnanje sopogodbenika, ki z zapustnikom sklene pogodbo.(4) Glede na navedeno v konkretnem primeru ne more iti za nedopusten nagib, niti ni kavza pogodbe nedopustna.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v nadaljevanju ZOR, ki se v konkretnem primeru uporablja glede na določilo 1060. člena Obligacijskega zakonika, Ur. list RS, št. 83/2001 in nasl. Op. št. (3): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 538/96. Cigoj, S., Komentar obligacijskih razmerij, 1. knjiga, Uradni list SRS, Ljubljana 1984, str. 270 in 271. Dolenc, M. V Plavšak, N., Juhart, M. in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, Gv založba, Ljubljana 2003, str. 360 in 361. Op. št. (4): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 381/2006.