Jedro

Razveljavitev zakona ali dela zakona nima nobenih pravnih posledic za razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno še pred učinkom razveljavitve.

Ker je Ustavno sodišče RS s sklepom, opr. št. U-I-135/00 začasno zadržalo izvrševanje III. poglavja ZFPPod šele 23.5.2002, torej po tem, ko je bilo o izbrisu družbe B. d.o.o., Kočevje iz sodnega registra že pravnomočno odločeno, glede na pravne posledice odločitve ustavnega sodišča iz 44. člena ZUstS navedeno začasno zadrževanje izvrševanja III. poglavja ZFPPod tudi ne more imeti nobenih pravnih posledic na tek subjektivnega roka za vložitev ničnostne tožbe po 41. členu ZSReg.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 134.668,00 SIT v 15 dneh.

Zoper navedeni sklep se je pritožnik pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in smiselno vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik zmotno meni, da prvostopenjsko sodišče subjektivnega roka iz 3. odst. 41. člena ZSReg, v katerem mora biti vložena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa (v konkretnem primeru izbrisa družbe B. d.o.o., Kočevje iz sodnega registra), ne bi smelo upoštevati, ker se je navedeni subjektivni rok iztekel v času moratorija oziroma začasnega zadržanja izvrševanja III. poglavja ZFPPod po sklepu Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135-00 z dne 23.5.2002, zato bi moralo sodišče upoštevati triletni objektivni rok za vložitev tožbe. Namen začasnega zadržanja izvrševanja III. poglavja ZFPPod je preprečitev morebitnih negativnih posledic izvrševanja ZFPPod v času, ko je bila v ustavno presojo že dana ustavnost nekaterih določb iz III. poglavja ZFPPod in ko bi ustavno sodišče morebiti ugotovilo neustavnost določb ZFPPod.

Pravne posledice odločitve ustavnega sodišča RS v primeru, če ta razveljavi zakon ali del zakona, zaradi ugotovitve njegove neskladnosti z ustavo pa določata 43. in 44. člen Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS Ur. l. RS 15/94 in 64/2001). Po 43. členu ZUstS razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče, po 44. členu ZUstS pa se razveljavljeni zakon ali del zakona ne uporablja le za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Drugače povedano: razveljavitev zakona ali dela zakona nima nobenih pravnih posledic za razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno še pred učinkom razveljavitve.

Kot izhaja iz tožbene naracije, pa je bilo o izbrisu družbe B. d.o.o., Kočevje iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi ZFPPod pravnomočno odločeno že s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 58/2001 z dne 27.9.2001, sklep o izbrisu družbe pa dne 14.2.2002 tudi objavljen v Uradnem listu RS, št. 12/2002. Ker je Ustavno sodišče RS s sklepom, opr. št. U-I-135/00 začasno zadržalo izvrševanje III. poglavja ZFPPod šele 23.5.2002, torej po tem, ko je bilo o izbrisu družbe B. d.o.o., Kočevje iz sodnega registra že pravnomočno odločeno, glede na pravne posledice odločitve ustavnega sodišča iz 44. člena ZUstS navedeno začasno zadrževanje izvrševanja

III. poglavja ZFPPod tudi ne more imeti nobenih pravnih posledic na tek subjektivnega roka za vložitev ničnostne tožbe po 41. členu ZSReg.

Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila tožeča stranka seznanjena z možnostjo vložitve tožbe na ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg s sprejemom odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 58/2002 dne 20.7.2002 (ko je navedeno odločbo prejela), da pa tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da je za katerikoli razlog ničnosti vpisa v sodni register izvedela kasneje (torej po prejemu citiranega sklepa). Navedenih ugotovitev pritožnik s pritožbo ne izpodbija, nasprotno jih celo izrecno potrjuje. Iz obrazloženega je torej sklepati, da je tožnik za razloge ničnosti vpisa v sodni register vedel celo že pred prejemom citiranega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, saj je bil v tem sklepu tožnik poučen le o možnem pravnem sredstvu za dosego željenega cilja - to je neizbris družbe iz sodnega registra, ni pa bil seznanjen z dejstvi, ki jih v tožbi zatrjuje kot razloge ničnosti vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra po 1. odst. 41. člena ZSReg. Ker tožnik v pritožbi sam priznava, da za nobenega od ničnostnih razlogov ni izvedel po prejemu odločbe Višjega sodišča v Ljubljani dne 20.7.2002, glede na zgoraj obrazložene pravne učinke odločbe ustavnega sodišča pa začasno zadržanje izvrševanja III. poglavja ZFPPod tudi ni moglo imeti učinkov, kot jih želi pritožnik, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je pri tožniku subjektivni rok za vložitev tožbe po 41. členu ZSReg potekel dne 21.8.2002 in pravilno zaključilo, da je bila tožba, vložena dne 7.4.2004, vložena po preteku subjektivnega roka iz

3. odst. 41. člena ZSReg, torej prepozno. Za svojo odločitev je imelo podlago v 1. odst. 274. člena ZPP.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za pravno zmotne in zato neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka v pritožbi ni specificirala.