Jedro

ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog z dne 12.3.2010, da se za člana nadzornega sveta nasprotnega udeleženca imenujeta M.M. in P.M..

Proti navedenemu sklepu je predlagatelj po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo spremembo tako, da višje sodišče predlogu ugodi. Poudarja, da že na podlagi sistematike ZGD-1 ne gre sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi nujen primer za sodno imenovanje članov nadzornega sveta lahko nastal le v primeru njegove nesklepčnosti. ZGD-1 v 276. čl. (v povezavi s 514. čl. ZGD-1) ureja situacijo, ko družba zaradi različnih razlogov ne bi imela opravilno sposobnega nadzornega sveta, ker bi ta imel premalo članov in ne bi bil sklepčen, in za to situacijo predvideva (posebno) intervencijo sodišča. Trdi, da je vsebino nujnega primera treba iskati širše. Med drugim je nujen primer in utemeljen razlog za intervencijo sodišča treba iskati tudi v ogroženosti interesov družbe, delničarjev, upnikov in samega okolja, v katerem družba deluje. Ogroženost posameznih navedenih interesnih skupin lahko predstavlja nezakonito stanje, ki je posledica nezakonitega spreminjanja temeljnega akta družbe. Posebno vlogo pri presoji konkretnega primera ima tudi časovna komponenta oziroma dejstvo, koliko časa nezakonito stanje že traja. V zvezi s tem pojasnjuje, da je bila na skupščini nasprotnega udeleženca dne 30.6.2006 sprejeta odločitev, da ima nadzorni svet 12 (dvanajst) članov. Vseh članov, ki jih izvoli skupščina družbe, pa ta kljub večkratnim predlogom predlagatelja ni nikoli izvolila. Navedeno nezakonito stanje traja že skoraj 4 leta in samo to dejstvo je dovolj velik pokazatelj, da se stanje brez intervencije sodišča ne bo spremenilo. Razlog podrobne ureditve poslovanja in odločanja nadzornega sveta v ZGD-1 je v varovanju družbe in družbenikov, da se ne bi z načinom urejanja teh vprašanj v aktih družbe kršile njihove osnovne upravljalske pravice ter drugače vzpostavila upravljalska razmerja v družbi. Še posebej pa upravljalskih razmerij ni mogoče spreminjati s konkretnimi ravnanji, kar onemogočanje imenovanja vseh članov nadzornega sveta dejansko je. Glede števila članov nadzornega sveta je dejansko stanje tako, da so od desetih članov nadzornega sveta štirje predstavniki delavcev. Na tak način se spreminjajo tudi upravljalska razmerja, saj se vpliv članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, na ta način močno povečuje iz 33 % na 40 % glasov vseh članov, in sicer na škodo delničarjev, med njimi tudi predlagatelja. Člani nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev so konkretno prikrajšani pri uveljavljanju svojih interesov. S tem ker nadzorni svet ni sestavljen v skladu z družbeno pogodbo pa je predlagatelju povzročena tudi škoda, saj manjše število članov lahko preglasuje ostale člane nadzornega sveta. Že pojmovno so okrnjene poglavitne funkcije nadzornega sveta, kot npr. kvaliteten nadzor nad vodenjem poslov. Imenovanje s strani sodišča je zgolj začasno in funkcija sodno imenovanega člana preneha, ko je namesto njega v skladu z družbeno pogodbo imenovan nov član, za nasprotnega udeleženca z imenovanjem ne more nastati nobena škoda.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Po mnenju pritožbenega sodišča glede na navedeno zakonsko dikcijo sodišče prve stopnje pravilno razlaga navedeno določilo, in sicer, da je nujni primer podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna. V obravnavanem primeru pa predlagatelj takšne situacije ni zatrjeval, zato je bil ob dejstvu, da sestavlja nadzorni svet nasprotnega udeleženca deset članov (namesto dvanajst članov, kot je to določeno v družbeni pogodbi), njegov predlog utemeljeno zavrnjen. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 276. čl. ZGD-1, saj je tam določena dolžnost uprave, da stori vse potrebno za to, da je število članov nadzornega sveta takšno, da lahko ta veljavno odloča (predlog v smislu navedenega določila lahko poda le uprava).

Pa četudi bi bilo mogoče širiti uporabo 256. čl. ZGD-1 tudi izven zgoraj predstavljenih okvirov in torej slediti stališču predlagatelja, da je vsebino nujnega primera in utemeljenega razloga za intervencijo sodišča treba iskati tudi v ogroženosti interesov družbe, družbenikov in upnikov, ni predlagatelj v zvezi s tem navedel nobenih konkretnih dejstev. Povsem enake ugotovitve pa veljajo glede trditev, da se zaradi sestave nadzornega sveta (ker da manjše število članov ene interesne skupine lahko preglasuje ostale člane) povzroča škoda družbi in družbenikom in so te trditve ostale zgolj na abstraktni ravni (zatrjevana kršitev družbene pogodbe zaradi neimenovanja dveh članov nadzornega sveta sama po sebi še ne predstavlja škode). Predlagatelj pa ni konkretiziral niti v pritožbi uveljavljene trditve, da je zaradi sedanje sestave nadzornega sveta slabša kvaliteta odločitev, sprejetih na skupščinah odvisnih družb, ter da se škoda izkazuje tudi na ugledu družbe.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 33. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 1. odst. 52. čl. ZGD-1, pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.