Za vračilo založenega predujma upniku - predlagatelju postopka je pomembno samo, da je bila unovčena stečajna masa, ni pa odločilno, ali je to splošna ali posebna stečajna masa.
Z vračilom založenega predujma se predlagatelja stečajnega postopka postavlja v enak položaj kot ostale upnike, katerim ni bilo treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in s tem uresničuje načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP).
Vprašanje, kateri stroški se bodo pokrili iz katere stečajne mase (splošne ali posebne), ni predmet izpodbijanega sklepa o vračilu založenega predujma, ampak se bo o tem odločalo v nadaljnjih fazah postopka.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov ugovor z dne 27. 5. 2026 (procesno dejanje - p. d. 46) zoper sklep z dne 13. 5. 2026 (p. d. 41), s katerim je na predlog upraviteljice izdalo sklep o vračilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (drugi odstavek 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) v višini 2.416,11 EUR predlagatelju stečajnega postopka, upniku A., d. d.
2.Zoper sklep je upnik vložil pritožbo, s katero ga izpodbija v celoti, iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava ter zagrešenih absolutno bistvenih kršitev določb postopka, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je zato neobrazložen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog upraviteljice zavrne, podredno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov iz prvega odstavka tega člena, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da po navedeni zakonski določbi ni relevantno, ali je bila unovčena splošna ali posebna stečajna masa.
Za vračilo predujma upniku je pomembno samo, da je bila unovčena stečajna masa, ni pa odločilno, ali je to splošna ali posebna stečajna masa. Tudi sodna praksa potrjuje, da v sklepu, s katerim sodišče upravitelju naloži vračilo založenega predujma, ni treba ugotavljati, katera stečajna masa je bila unovčena, pač pa zadošča ugotovitev, da je bila stečajna masa unovčena in da presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP.
Če ni treba ugotavljati, katera stečajna masa je bila unovčena, to pomeni, da tudi ni treba ugotavljati, ali gre za splošno ali posebno stečajno maso. Pritožbeni očitek absolutno bistvene kršitve določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP tako ni utemeljen.
Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 226. člena ZFPPIPP. Založeni predujem je treba vrniti še pred poplačilom katerikoli stroškov.
Takšno stališče ne favorizira predlagatelja stečajnega postopka, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Predlagatelju zagotavlja vračilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki ga je sam moral založiti ob vložitvi predloga, ostalim upnikom pa tega ni bilo treba. Z vračilom založenega predujma se tako predlagatelja stečajnega postopka postavlja v enak položaj kot ostale upnike, katerim ni bilo treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in s tem uresničuje načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP).
Odločitev sodišča prve stopnje tudi ne postavlja v slabši položaj ločitvenega upnika. Z vračilom založenega predujma so v stečajnem postopku vsi upniki, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavani enako. Ni pa mogoče primerjati položaja ločitvenega upnika v stečajnem postopku in v primeru, če bi do poplačila ločitvene pravice prišlo v izvršilnem postopku, saj gre za dva različna postopka. Ne glede na položaj (drugih) ločitvenih upnikov v izvršilnem postopku je vsak upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik s plačilom te terjatve zamuja več kot dva meseca, upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka (231. člena ZFPPIPP).
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do ugovornih navedb, da bi se iz posebne stečajne mase krili stroški, ki niso zajeti oziroma določeni kot stroški v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, ter da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe osmega odstavka 371. člena ZFPPIPP, ki določa obveznost upravitelja glede konkretizacije stroškov v zvezi z unovčenjem posebne razdelitvene mase. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo zgolj o vračilu založenega predujma, ki je bil namenjen začasnemu (ker stečajna masa obstaja) kritju začetnih stroškov stečajnega postopka. To pomeni, da bo treba v nadaljnjih fazah stečajnega postopka opredeliti, katero stečajno maso bremenijo začetni stroški stečajnega postopka, ki so bili sicer začasno izplačani iz sredstev predujma, ki ga je založil predlagatelj stečajnega postopka. Vprašanje kateri stroški se bodo pokrili iz katere stečajne mase (splošne ali posebne), ni predmet izpodbijanega sklepa, ampak se bo o tem odločalo v nadaljnjih fazah postopka. Takrat bo moral upravitelj tudi upoštevati pravila 226. člena ZFPPIPP o razdelitveni masi in 371. člena ZFPPIPP o terjatvah, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, na katera opozarja pritožba. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo vračilo založenega predujma, kar pomeni, da se predlagatelju vrnejo sredstva, ki jih je kot predujem sam založil. To pomeni zgolj to, da bodo začetni stroški stečajnega postopka (tako kot tudi morebitni ostali stroški stečajnega postopka) bremenili stečajno maso (in ne založeni predujem). ZFPPIPP ne določa, da predlagatelj "plača" ali "krije" začetne stroške stečajnega postopka, ampak uporablja drugačno terminologijo, in sicer, da mora predlagatelj "založiti" predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Gre za začasno zalaganje sredstev z namenom, da se stečajni postopek lahko začne. Ima pa predlagatelj pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP), in sicer iz unovčene stečajne mase (če ta obstaja, in v konkretnem primeru je temu tako), ali v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma, iz plačila, ki je naloženo osebam, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Razdelitev (posebne) razdelitvene mase pa ni predmet izpodbijanega sklepa, zato sodišče prve stopnje ni storilo procesne kršitve neopredelitve do upnikovih navedb in neobrazloženosti odločitve (8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) s tem, da se ni opredelilo do ugovornih navedb glede plačil iz splošne in posebnih razdelitvenih mas.
Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sklep VSL Cst 172/2011 z dne 14. 7. 2011, saj se ta nanaša na plačilo stroškov stečajnega postopka in ne na vračilo založenega predujma. Primerljiv tudi ni sklep VSL Cst 163/2025 z dne 8. 7. 2025, ki se nanaša na plačilo zneska založenega predujma s strani poslovodstva v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil, opravljenih iz sredstev sodišča (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP), kar ni situacija v konkretnem primeru. Sklep VSL Cst 348/2018 z dne 17. 7. 2018 pa se nanaša na sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase, kar tudi ni situacija v konkretnem primeru. V bistvu pa ta sklep potrjuje, da se bo o vprašanjih, ki jih izpostavlja pritožba, odločalo v nadaljnjih fazah stečajnega postopka.
Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Višje sodišče sodišče je zato ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni napravilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Tako tudi sklep VSL VSL Cst 656/2018 z dne 15. 1. 2019.
2Sklep VSL Cst 332/2021 z dne 7. 9. 2021.
3Ibidem.
4Fran, SSKJ: založíti -ím dov., zalóžil (ī í): 5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov // dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške.