Jedro

Zoper obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sodno varstvo po ZDR ni predvideno, prav tako pa za ugotovitveno tožbo glede nezakonitost obvestila tožnica nima pravnega interesa. Obvestilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne posega v delavčev pravni položaj, njegova zakonitost pa se presoja zgolj v sporu o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa samostojno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi toženca tožnici z dne 15. 6. 2007 nezakonita in se razveljavi ter da je toženec dolžan tožnici vzpostaviti delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 6. 2006 in tožnici vpisati delovno dobo v delovno knjižico za celotno obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 8. 11. 2007. Posledično je zavrnilo tudi tožničin reparacijski zahtevek. Sklenilo je, da se ustavi postopek odločanja o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami in obveznostmi tudi od 9. 11. 2007 naprej in na zahtevo po reintegraciji tožnice. Zahtevek ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 6. 2007 je sodišče prve stopnje zavrglo.

Zoper sodbo, po vsebini pritožbe pa tudi zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožuje tožnica in predlaga njeno spremembo podrejeno pa njeno razveljavitev. Navaja, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni niti potrebno niti smiselno navajati datuma prenehanja delovnega razmerja, ker vročitev (pravilno: odpoved) učinkuje naslednji dan po vročitvi. Zato je zmotna utemeljitev sodišča prve stopnje, da toženčevega dopisa z dne 12. 6. 2007 zaradi pomanjkanja tega datuma ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Meni, da dopis z dne 12. 6. 2007 predstavlja odpoved pogodbe o zaposlitvi in poudarja, da je v njem večkrat navedena pravna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 88. člena ZDR) pa tudi razlog prenehanja delovnega razmerja – poslovni razlog. Opozarja, da tudi iz naziva pisanja ne izhaja, da gre za obvestilo o nameravani odpovedi, ampak za ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja, po katerem se je po starem ZDR delovno razmerje odpovedalo. Meni, da tudi iz ostalih okoliščin in vsebine dokumenta izhaja, da je bil toženčev namen s tem aktom odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Nezakonitosti tudi ne more opravičiti toženčeva obrazložitev, da mu je takšen obrazec poslal računovodski servis, saj je to predmet razmerja med tožencem in tem računovodskim servisom. Poudarja, da nezakonite odpovedi ni mogoče „sanirati“ z novo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj učinek odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastopi z njeno vročitvijo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 6. 2007 ni obrazložena, kar onemogoča preizkus resnosti in utemeljenosti odpovednega razloga ter pravočasnosti njene podaje. V njej ni pouka o pravnem varstvu in o tožničinih pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Toženec tožnice tudi ni predhodno obvestil o nameravani odpovedi. Če bi sodišče vseeno menilo, da je toženec s prvo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 6. 2007 le obvestil tožnico o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga in bi upoštevalo drugo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2007, bi bila ta odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi nepravočasnosti njene podaje, saj se ta odpoveduje šele z dnem 16. 7. 2007, kar je več kot 30 dni pred (pravilno: po) vročitvi prvega pisanja dne 12. 6. 2007. Razlog za nezakonitost te druge odpovedi je tudi dejstvo, da v njej ni izkazana utemeljenost odpovednega razloga, kot to delodajalcu nalaga prvi odstavek 82. člena ZDR. Tožnica meni, da je vsaka od obeh podanih odpovedi nezakonita, saj je toženec z vsako od njih posebej grobo kršil določbe ZDR, celoten postopek pa kaže na njegovo očitno samovoljo. Morebitno delodajalčevo nepoznavanje delovnopravne zakonodaje, katere namen je varovanje delavca kot šibkejše stranke, ne sme iti na škodo delavca. Tožnica ugovarja tudi zavrženju zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 6. 2007, saj je bil zahtevek vložen v zakonitem roku, razlogi za zavrženje tožbe po Zakonu o pravnem postopku pa tudi ne obstajajo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo in sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 52/07) in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pri čemer pritožba postopkovne kršitve uveljavlja zgolj pavšalno. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodaja: Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon v drugem odstavku 88. člena ZDR tudi določa, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. ZDR v petem odstavku 88. člena določa, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga.

Toženec je tožnici dne 12. 6. 2007 izdal ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga na osnovi 1. odstavka 88. člena ZDR, ki ga je sodišče prve stopnje štelo za obvestilo o nameravani odpovedi. Tožnici je namreč delovno razmerje prenehalo 16. 7. 2007 na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2007 in sicer po poteku 30 dnevnega odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da ugotovitveni sklep z dne 12. 6. 2007 glede na nadaljnje toženčevo ravnanje in ostale okoliščine ne predstavlja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak ga je upravičeno štelo za pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje med strankama je namreč prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2007, v kateri je toženec navedel, da dokument z dne 12. 6. 2007 predstavlja obvestilo o nameravani odpovedi v smislu 3. odstavka 83. člena ZDR. Opustitev navedbe datuma prenehanja delovnega razmerja pri tem niti ni bistvena, ampak je odločilnega pomena dokument, na podlagi katerega je tožnici dejansko prenehalo delovno razmerje. To pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2007, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi upoštevalo. Tožnica ni niti zatrjevala niti dokazala, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi dokumenta z dne 12. 6. 2007, ki niti po nazivu ne pomeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta dokument posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je prenehanje delovnega razmerja, ni imel, zato je pravilna dejanska ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre za obvestilo o nameravani odpovedi.

Ker dejansko ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali drugačno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (pogodba je prenehala veljati na podlagi odpovedi z dne 15. 6. 2007), zoper akt z dne 12. 6. 2007 ni predvidena pravica do sodnega varstva po 3. odstavku 204. člena ZDR. Na podlagi 181. člena ZPP je ugotovitvena tožba dopustna le za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti akta z dne 12. 6. 2007 ni dopusten zahtevek v smislu 181. člena ZPP. Obvestilo o nameravani odpovedi je zgolj del postopka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga ZDR predpisuje delodajalcu za primer prenehanja delovnega razmerja iz poslovnega razloga. Zato se ta akt presoja zgolj v okviru izpodbijanja kasneje podane odpovedi in s tem ugotavljanja (ne)obstoja delovnega razmerja, ne pa samostojno. Ker je ugotovitvena tožba zoper akt z dne 12. 6. 2007 v smislu 181. člena ZPP nedopustna, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrglo.

Tožnica neutemeljeno vztraja, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2007 nepravočasna, saj izhaja iz napačnega stališča, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana šele po poteku odpovednega roka dne 17. 6. 2007. Odpoved je bila tožnici podana dne 15. 6. 2007, potem ko se je toženec dne 31. 5. 2007 seznanil s slabimi poslovnimi rezultati spomladanske sezone, zaradi česar je bila podana v okviru 30 dnevnega subjektivnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR. Z razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s tem se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja.

Določba 1. odstavka 82. člena ZDR ne določa vsebine odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak predpisuje dokazno breme za razlog odpovedi, kar izhaja že iz samega naslova tega člena. Dokazno breme se nanaša na postopek ugotavljanja zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ki se izvaja pred sodiščem. Obvezno vsebino odpovedi pa določa 86. člen ZDR, v katerem je delodajalcu naloženo, da mora navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti. To pa nikakor ne pomeni, da bi moral že delodajalec pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede odpovednega razloga izvajati celotni dokazni postopek in tudi dokazovati utemeljenost odpovednega razloga že v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot zmotno meni tožnica. To je stvar sodnega preizkusa utemeljenosti odpovednega razloga, ki je naveden in ustrezno obrazložen v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb (razlogi za nezakonitost sklepa z dne 12. 6. 2007) ni opredeljevalo.

Pritožbeno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba in sklep izpodbijata, in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo, ker ni utemeljena, in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.