Jedro

Potrdilo o izvršljivosti oz. pravnomočnosti lahko razveljavi samo tisto sodišče, ki ga je izdalo. To pomeni, da izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti, ki je bilo izdano v mandatnem postopku (kot posebni obliki pravdnega postopka). Razveljavitev neutemeljenega potrdila bi lahko namreč izreklo le pravdno sodišče. Zakonski razlog za odlog izvršbe je lahko tudi vložitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti. Vendar pa vložitev predloga sama po sebi še ne zadostuje za odlog izvršbe, saj mora sodišče oceniti, kolikšna je verjetnost, da bi lahko dolžnik s predlogom uspel. Sodišče mora prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost predloga in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru (če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvršbe) bi izvršilno sodišče namreč moralo odložiti izvršbo, čeprav bi bil predlog očitno neutemeljen in vložen samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka. Sodišču pa je takšna (posebna) ocena prihranjena, če istočasno (in to meritorno) odloči o predlogu.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika, predlog za razveljavitev sklepa o izvršljivosti in predlog za odlog izvršbe - vse kot neutemeljene.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil dolžnik (po pooblaščenki - odvetnici). Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

1. Iz povratnice, ki je pripeta k sklepu o izvršbi z dne 31.8.1994, opr. št. I Ig 397/94, izhaja, da je bila najprej poskušena osebna vročitev dolžniku (kot fizični osebi) po 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) v zvezi s 1. odst. 142. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker se dolžnika ni našlo na njegovem naslovu, je bil dvakrat (dne 18.10.1994 in dne 19.10.1994) obveščen o poskusu dostave (po 2. odst. 142. čl. ZPP). Nato pa je bila dne 9.11.1994 opravljena vročitev njegovi ženi (po 2. odst. 142. čl. v zvezi s 1. odst. 141. čl. ZPP).

Torej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je goli (neobrazloženi) ugovor z dne 17.11.1994 kot neutemeljen zavrnilo. V postopanju prvostopnega sodišča ob izdaji izvršilnega sklepa namreč ni zaslediti zmotne uporabe materialnega prava niti absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev (iz 2. odst. 354. čl. v zvezi z 2. odst. 365. čl. ZPP). Prav tako pravilno pa ni upoštevalo dopolnitve ugovora z dne 21.11.1994, saj je bila vložena po izteku ugovornega roka.

2. Upnik je v tej zadevi predlagal izvršbo na podlagi sodne odločbe (po 1. točki 1. odst. 16. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. ZIP), in sicer na podlagi sklepa o plačilnem nalogu Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Novem mestu z dne 1.6.1994, opr. št. Pl ...., ki je postal pravnomočen dne 17.6.1994. Po 3. odst. 36. čl. ZIP je neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti (smiselno tudi o pravnomočnosti) možno razveljaviti. Tako bi bilo možno razveljaviti tudi potrdilo z dne 21.6.1994. Vendar pa bi njegovo razveljavitev lahko izreklo le (novomeško) sodišče v mandatnem postopku, ne pa tudi v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče namreč ni upravičeno v izvršilnem postopku, ki sledi mandatnemu postopku, presojati utemeljenosti potrdila o pravnomočnosti, ki je bilo izdano v mandatnem postopku.

Torej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za razveljavitev sklepa o izvršljivosti oz. pravnomočnosti kot neutemeljen zavrnilo.

3. Za odlog izvršbe (na predlog dolžnika) bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1.) dolžnik bi moral podati ustrezen predlog, kar je storil z vlogo z dne 30.11.1994, 2.) dolžnik bi moral izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, kar mu ni uspelo, in 3.) dolžnik bi moral navesti zakonski razlog za odlog izvršbe, kar je storil s sklicevanjem na 7. točko 1. odst. 63. čl. ZIP. Torej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog kot neutemeljen zavrnilo. Ni namreč izkazal, da so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe.

Zakonski razlog za odlog izvršbe je lahko tudi vložitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti. Vendar pa vložitev takšnega predloga sama po sebi še ne zadostuje za odlog izvršbe, saj mora sodišče oceniti, kolikšna je verjetnost, da bi lahko dolžnik s predlogom uspel. Sodišče mora torej prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost predloga in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru (če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvršbe) bi izvršilno sodišče namreč moralo odložiti izvršbo, čeprav bi bil predlog očitno neutemeljen in vložen samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka. Vendar pa je bila sodišču prve stopnje v obravnavani zadevi takšna (posebna) ocena prihranjena, saj je istočasno odločilo o predlogu (ki ga je kot neutemeljenega zavrnilo).

Na podlagi 2. odst. 63. čl. ZIP sme sodišče izvršbo odložiti tudi v drugih primerih, če so zato podani posebno upravičeni razlogi. To pomeni, da jo lahko odloži, čeprav niso podani zakonski razlogi iz 1. odst. 63. čl. ZIP. Vendar pa dolžnik takšnih (posebno upravičenih) razlogov ni zatrjeval (niti izkazal).

4. Na podlagi vsega navedenega je sodišče druge stopnje zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (14. čl. ZIP v zvezi z 2. točko 380. čl. ZPP).