Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so besede nasprotnega udeleženca in opisana dejanja pri predlagateljici, ki jih pokriva pojem nasilja, nedvomno povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in stisko. Pravilno je zato ugotovilo, da je podana podlaga za izrek ukrepov po ZPND tako glede predlagateljice kot tudi glede mladoletnih hčera udeležencev (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče je namreč nasilje ugotovilo tudi v zvezi s starejšo hčerko B., priča nasilju pa je bila tudi mlajša hči C.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 18. 12. 2018 (I. točka izreka).1 Predlagateljici je naložilo v plačilo stroške priče s prihodom na sodišče v višini 15,40 EUR. Nasprotni udeleženec je predlagateljici dolžan povrniti njene stroške v znesku 15,40 EUR v roku 15 dni (II. in III. točka izreka). Preostale stroške krije predlagateljica sama, tudi nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške postopka (IV. točka izreka).
2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Poudarja, da se je lahko sodišče z zaslišanjem predlagateljice in njene sestre prepričalo, da ni šlo za družinsko nasilje. Sodišče zmotno ocenjuje, da je nasprotni udeleženec predlagateljico silil v zanjo neprimerna in težka dela ter s tem nad njo izvajal psihično nasilje. Nasprotni udeleženec je imel ves čas do predlagateljice korekten odnos, enako tudi do svojih dveh hčera, vendar mora na podeželju vsak družinski član po svojih močeh skrbeti za živali, če so te pri hiši. Če je morala nasprotna predlagateljica opraviti kakšno delo z živalmi, ko nasprotnega udeleženca ni bilo doma, to ne pomeni, da je imela položaj dekle ali da je bila v podrejenem položaju. Podobno velja za pomoč pri podiranju drevja v gozdu. Šlo je za pripravo drv za sestro predlagateljice na njeno željo in pomoč nasprotnemu udeležencu pri tem delu ne pomeni fizičnega ali psihičnega družinskega nasilja. Otroci niso bili prisotni, igrali so se na oddaljenem varnem mestu. Nasprotni udeleženec ni predlagateljici nikoli grozil, če bi ji, bi ga zagotovo v preteklosti že prijavila na policijo, vendar je bila to njena prva prijava. S predlagateljico sta deset let živela v slogi in tudi on je moral dostikrat tolerirati njene izpade, saj boleha za depresijami in mora uživati tablete za pomiritev živcev. Sodišče takšno trditev neutemeljeno ocenjuje kot omalovažujočo za predlagateljico. Če bi sodišče zaslišalo predlagani priči, bi se lahko prepričalo, da je nasprotni udeleženec miroljuben in neproblematičen človek. Lahko bi odredilo tudi poligraf in ugotovilo, kdo govori resnico. Nasprotni udeleženec ni bil nikoli v kazenskem postopku ali prekršku, kar bi se tudi moralo poizvedeti preko PP G. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da se je lahko sodišče z zaslišanjem predlagateljice in njene sestre prepričalo, da ne obstaja družinsko nasilje. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku napravilo skrbno in prepričljivo dokazno oceno, ki jo sodišče druge stopnje sprejema kot pravilno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Dokazne predloge z zaslišanjem prič A. F. in N. K. je pravilno zavrnilo in se sodišče druge stopnje na razloge sodišča prve stopnje v zvezi s tem sklicuje. Pri dogodkih, glede katerih je bilo zatrjevano nasilje, namreč navedeni priči nista bili prisotni. Tudi če bi potrdili siceršnjo prijaznost nasprotnega udeleženca (njegovo miroljubnost in neproblematičnost), to ne izključuje, da je v trenutkih, ko priči nista bili prisotni, prišlo do nasilja nad predlagateljico in hčerama s strani nasprotnega udeleženca. Tudi poizvedb pri PP G. sodišču ni bilo treba opraviti, saj tudi če nasprotni udeleženec predhodno ni bil v kazenskem postopku ali prekršku, to ne pomeni (kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje), da do predlagateljice in hčera v obravnavanih dogodkih ni bil nasilen. Neutemeljeno nasprotni udeleženec navaja tudi, da bi lahko sodišče odredilo poligraf zoper nasprotnega udeleženca in predlagateljico. Takšnega predloga pred sodiščem prve stopnje ni bilo, zato se o njem niti ni bilo treba izjavljati.
5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med udeležencema postopka prišlo do več situacij, ki jih pokriva pojem nasilje v skladu z ZPND in se drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno poudarja, da je imel ves čas korekten odnos do predlagateljice in do svojih hčera. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec večkrat prestopil mejo dopustnega. V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje na razloge sodišča prve stopnje v 11. do 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sklicuje, saj jih sprejema kot pravilne. Sodišče je pravilno ocenilo tako dogodek v gozdu oktobra 2018 kot dogodek, ko je v jasli padla žrebica ter dogodek, ko je predlagateljica skupaj s hčero B. pomagala ravnati pesek, ki ga je s kiblo pripeljal nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec navaja, da je vsak družinski član dolžan po svojih močeh skrbeti za živali in opraviti kakšno delo z živalmi, vendar pa zanemari, da je predlagateljico ob večih priložnostih zmerjal in ji večkrat dejal, da jo bo potolkel oziroma, da bi jo bilo treba potolči in takšnih ugotovitev zgolj s trditvijo, da je imel ves čas korekten odnos, ne more izpodbiti. Takšno ravnanje, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, ni opravičljivo, tudi če se je predlagateljica kdaj prepirala z nasprotnim udeležencem ali je imela težave ter je jemala medikamente za pomiritev.
6. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo, da so besede nasprotnega udeleženca in opisana dejanja pri predlagateljici nedvomno povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in stisko. Pravilno je zato ugotovilo, da je podana podlaga za izrek ukrepov po ZPND tako glede predlagateljice kot tudi glede mladoletnih hčera udeležencev (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče je namreč nasilje ugotovilo tudi v zvezi s starejšo hčerko B. (pravilni razlogi o tem so navedeni v 14. točki obrazložitve), priča nasilju pa je bila tudi mlajša hči C. 7. Nasprotni udeleženec poudarja, da sta s predlagateljico deset let živela v slogi, vendar navedeno glede na dogajanje v zadnjem časovnem obdobju ni relevantno, prav tako ne dejstvo, da predlagateljica nasprotnega udeleženca v preteklosti še ni prijavila policiji, kar je predlagateljica tudi pojasnila z razumljivimi razlogi, da prijave na policijo, dokler je še živela v isti hiši kot nasprotni udeleženec, ni upala podati.
8. Stroškovne odločitve nasprotni udeleženec konkretizirano ne izpodbija, razlogi sodišča prve stopnje so tudi v tem delu pravilni.
9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).
1 S sklepom z dne 18. 12. 2018 je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo namerno zadrževati in približati se predlagateljici ter hčerama na razdaljo, krajšo od 200 metrov, na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in preko tretjih oseb. Pri tem je določilo izjemo za primer stikov nasprotnega udeleženca s hčerama, določenih s sodno odločbo.