Jedro

Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se IV. točka izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se ugotovi, da terjatev tožene stranke M. Z. do zapuščine po pokojnem zapustniku F. K. v znesku 19.611,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka stečajnega postopka 27. 2. 2018 dalje ne obstoja (I. izreka). Ugotovilo je še, da je ločitvena pravica v zavarovanje terjatve iz I. točke na nepremičnini parcela 1013/8 k.o. ... do 1/2 prenehala (II. izreka odločbe). Zaradi delnega umika tožbe, ki se glasi: "Ugotovi se, da izvršba za uveljavitev denarne terjatve ni dovoljena“ je postopek ustavilo (III. izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči v roku 15 dni plačati stroške postopka v višini 342,70 EUR v primeru neplačila do preteka izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. izreka).

2. Zoper IV. točko izreka izpodbijane odločbe se je pritožila tožena stranka. Navedla je, da pritožbo vlaga zaradi kršitev določb Zakona o dedovanju (ZD), Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti (ZFPPIPP) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagala višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in zadevo v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Navedlo je, da je tožeča stranka vložila tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve in zapuščine ter na ugotovitev prenehanja ločitvene pravice. Tožnica je upnica do stečajne zapuščine v stečajnem postopku zoper dolžnika pokojnega F. K. Terjatev ji je bila pravnomočno priznana. Tožeča stranka je pravočasno ugovarjala terjatvi in ločitveni pravici toženca in je bila napotena na pravdo. Terjatev je bila prerekana iz razloga, da je bila v izvršilnem postopku že poravnana.

6. Toženec je v odgovoru na tožbo pojasnil, da je bila terjatev v izvršilnem postopku v dveh delih dokončno poplačana. Kot upnik prijavljen terjatve v zapuščini po pokojnem je obvestil zapuščinsko sodišče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je terjatev v izvršilnem postopku v celoti poravnana ter da nima več interesa kot upnik v postopku zapuščine. Menil je, da se to lahko šteje kot umik priglašene terjatve v stečajnem postopku. Podredno pa je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek in uveljavljal pravdne stroške, saj ni dal povoda za tožbo. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da zaradi umika zahtevka v zapuščinskem postopku ne gre za umik zahtevka v stečajnem postopku in da oba potekata pred različno stvarno pristojnim sodiščem in da je tožnica pravilno vložila tožbo in ji iz tega razloga pripadajo priglašeni stroški.

7. Dejansko stanje v tej zadevi je takšno, da je nesporno, da sta bili obe pravdni stranki upnici v postopku stečaja zapuščine, da je tožnica prerekala terjatev tožene stranke, da jo je upravitelj napotil na pravdo in da je iz tega razloga pravilno vložila tožbo. Na drugi strani pa drži tudi dejstvo, da je bila sporna terjatev tožencu poplačana v postopku izvršbe in da je to v odgovoru na tožbo toženec tudi navedel, enako da je obvestil zapuščinsko sodišče o poplačilu in torej ni dal povoda za tožbo.

8. Glede na navedeno ni mogoče pripisati odgovornosti za vloženo tožbo in nastale stroške toženi stranki ter pri tem uporabiti določbe o uspehu po 154. členu ZPP, vendar pa jih ni mogoče naprtiti niti tožeči stranki po 157. členu ZPP, ki določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Tožeča stranka je bila namreč s strani upravitelja napotena na pravdo, tožena pa je v odgovoru na tožbo navedla, da pripoznava tožbeni zahtevek, saj je bila v izvršbi poplačana. Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.1 1 Tožeča stranka sama krije stroške, ki so ji nastali, s sicer uspešno pritožbo, saj je za naključje v smislu prvega odstavka 156. člena ZPP treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke (glej N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, stran 42) ter sklep VSL I Cpg 539/2017 in VSL III IP 3903/2014.