Jedro

Pravica do vrnitve darila zaradi odpadle podlage (četrti odstavek 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) premoženjska pravica, ki je načeloma podedljiva.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s tožbo proti toženi stranki zahtevala ugotovitev, da je bila parcela ... - travnik v izmeri 484 m2, ki je bila vpisana pri vložku ... k.o... pri L. in ki jo je toženec odtujil s kupoprodajno pogodbo z dne 28.9.1994, posebno premoženje tožnice. Istočasno je bilo od toženca zahtevano, da mora tožnici plačati tolarsko protivrednost zneska 30.000,00 DEM z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.9.1994 dalje do plačila. Tak tožbeni zahtevek pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Darilo, ki ga je toženec dobil v zakonski zvezi od tožničine matere, predstavlja posebno premoženjsko kategorijo tožničinega posebnega premoženja. O tej kategoriji sodbi nižjih sodišč nimata razlogov, saj nista presojali pravnega temelja, na katerega tožnica opira svoj zahtevek. Zakonca pridobivata skupno premoženje s skupnimi sredstvi ali pa s sredstvi svojih sorodnikov na način, ko drugi zakonec za to ne da prispevka. Pokojna tožničina mati je sicer podarila pravdnima strankama vsaki 1/2 sporne nepremičnine, vendar kljub temu podarjena nepremičnina v celoti predstavlja tožničino posebno premoženje. Toženec namreč k njegovemu nastanku ni prispeval. Zato ga je dolžan po razvezi zakonske zveze vrniti tožnici; ker pa ga je odtujil, mora nadomestiti njegovo vrednost v denarju.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka revizija vidi v pomanjkanju razlogov o pravnem temelju, na katerega tožnica opira svoj zahtevek. Ker je očitek izostanka razlogov o pravni podlagi neutemeljen (obe sodišči sta se namreč s pravno podlago temeljito ukvarjali), po svoji vsebini pa pomeni nestrinjanje s pravno presojo, je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo v smeri bistvenih kršitev določb pravdnega postopka preizkusilo le po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Revizija namreč - razen omenjenega - drugih procesnih kršitev izpodbijani sodbi ne očita. Pri tem je ugotovilo, da v postopku na nižjih stopnjah ni bilo kršitve po določbi 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizija vztraja pri pravni razlagi, po kateri naj bi darilo, ki ga je toženec prejel od tožničine matere v času obstoja zakonske zveze med njim in tožnico, predstavljalo tožničino posebno premoženje. V potrditev tega stališča se sklicuje na dejstvo, da toženec "k nastanku tega premoženja ni prispeval ničesar niti s skupnim delom niti s skupnimi sredstvi". Ne glede na notranjo nejasnost tega stališča - tudi tožnica k temu, kar je dobila v dar, ni nič prispevala - obvelja razlaga v izpodbijani sodbi, po kateri je pokojničina mati sicer darilo dala zaradi obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama, vendar ga je dala obema - vsakemu 1/2. Stališče, po katerem naj bi dejanska obdarjenka bila le tožnica, zaradi česar naj bi ona tožencu dala polovico parcele v dar - s posledično aktivno legitimacijo na njegovo vrnitev - je pravno neutemeljeno. Tožnica nikoli ni bila lastnica celotne parcele, v času njene daritve pa sploh ni bila lastnica in tožencu ni mogla ničesar podariti. Na podlagi darilne pogodbe je torej postalo podarjeno zemljišče, izrecno darovano vsakemu od zakoncev po enakih deležih, posebno premoženje vsakega od njiju, s katerim sta končno tudi samostojno razpolagala.

Trditvena revizijska podlaga v druge pravne dimenzije problema, ki jih je sodba sodišča druge stopnje izčrpno obdelala, ne posega. V tej smeri naj se še doda, da je pravica do vrnitve darila zaradi odpadle podlage (četrti odstavek 210. člena zakona o obligacijskih razmerjih) premoženjska pravica, ki je načeloma podedljiva. Vendar pa trditvena podlaga tožbe ne zajema morebitnih dejstev o tem, da je pokojna tožničina mati že zahtevala vrnitev tožencu danega darila.

Opisani razlogi so privedli do zavrnitve revizije (393. člen ZPP).