Jedro

Ob tem, da je glede na listine spisa dolžnik že v ugovoru konkretiziral svoj ugovor zastaranja in navedel, da so bili obroki, zapadli od maja 2011 do decembra 2012 zastarani že v času uvedbe postopka I 538/2015, pritožba utemeljeno očita materialnopravno zmotnost stališča sodišča prve stopnje glede neutemeljenosti ugovora zastaranja v zvezi z obroki od maja 2011 do novembra 2012, saj pretrganje zastaranja na podlagi 365. člena Obligacijskega zakonika ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku I. točke izreka delno spremeni tako, da se ugovoru ugodi še za znesek 2.378,61 EUR in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 749/2019 z dne 3. 10. 2019 razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba za izterjavo glavnice nad zneskom 3.866,74 EUR ter se še v tem delu predlog za izvršbo zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 749/2019 z dne 3. 10. 2019 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba za izterjavo glavnice nad zneskom 6.245,35 EUR ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je dolžnikov ugovor zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da upnik sam trpi stroške ugovornega in pritožbenega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču prve stopnje glede na obrazložitev izpodbijanega dela sklepa očita, da ni preverilo dokazov o plačilih, saj se je v razlogih sklicevalo samo na odgovor upnice. V zvezi s tem izpostavlja, da upnica ni nikoli prerekala, da je prejela plačilo 133 obrokov, kar predstavlja dobo 11 let in 3 mesecev. Ker je bil izvršilni naslov overjen v letu 2001 zatrjuje, da so s temi obroki bile pokrite vse preživnine do vključno 31. 12. 2015 in ne zgolj do polnoletnosti, kot zatrjuje upnica, pri čemer naj sodišče preveri vsa dokazila, predložena v postopkih I 749/2017 (pravilno I 739/2017; op. prit. sod.) ter I 842/2016. Ob tem, da je sodišče prve stopnje kljub izpostavljenemu ugovoru le delno ugodilo, pritožba zatrjuje, da sodišče dokazila, na katera se je skliceval dolžnik v ugovoru, sploh ni vpogledalo. Izpostavlja, da je upnica po sklenjenem notarskem zapisu, prejela dva zneska, in sicer 25.000,00 EUR ter 20.169,74 EUR, pri čemer slednji predstavlja skupni znesek preživninskih obrokov, ki jih je pričel plačevati od 12. 6. 2001 dalje in s katerimi je plačal preživnino do vključno 31. 12. 2015. Zatrjuje, da sodišče ni upoštevalo zdravstvene dokumentacije, zaradi česar je posledično prišlo do hude napake in so bila blokirana sredstva v višini 3.519,47 EUR, ki so bila kot namenska sredstva s strani Zavoda za zdravstveno varstvo dolžniku nakazana za operativni poseg, pri tem pa omenjeni znesek ni nikjer upoštevan. Opozarja, da je sodišče napačno zavrnilo njegov ugovor zastaranja, saj so posamezni obroki (konkretno vsi obroki od 16. 5. 2011 do 16. 12. 2012) bili zastarani že v času vložitve predloga za izvršbo v zadevi I 842/2016 (oz. prej I 538/2015), saj je triletni zastaralni rok za navedene obroke ob vložitvi predloga za izvršbo dne 18. 12. 2015 že potekel. Izpostavlja, da upnica prav tako ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti ter do stroškov predmetnega postopka, saj je bila preživnina v celoti plačana. Navaja, da je invalid ter da je njegov mesečni prihodek v aprilu bil 188,00 EUR, kljub vsemu pa mu nihče ne more očitati, da ni izpolnil vseh obveznosti iz naslova preživnin. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da kljub pritožbeni navedbi, da se sklep izpodbija v celoti, šteje, da se dolžnik pritožuje le zoper zanj neugodni del odločitve, to je zoper (delno) zavrnitev ugovora v drugem odstavku I. točke izreka, saj le v tem delu lahko doseže izboljšanje svojega pravnega položaja.

5. Pritožbeno preizkušan sklep je sklep o ugovoru. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6. V predmetni zadevi teče izvršba zaradi izterjave že zapadlih obrokov preživnine za obdobje od maja 2011 do novembra 2015 v višini 125,19 EUR na mesec. Dolžnik je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljal zastaranje posameznih preživninskih obrokov za čas od 1. 5. 2011 do 30. 11. 2015, saj le ti zastarajo v treh letih od zapadlosti in v tem primeru so že vsi obroki zastarani. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zastaranja zavrnilo na podlagi zaključka, da je postopek I 538/2015 (kasneje I 842/2016) v katerem je prav tako tekla izvršba za izterjavo preživninskih obrokov od maja 2011 do novembra 2015, pretrgal zastaranje in je le to ponovno začelo teči dne 3. 2. 2018, predlog za izvršbo pa je bil v predmetni zadevi vložen dne 24. 9. 2019, kar pomeni, da triletni zastaralni rok še ni pretekel. Iz podatkov spisa izhaja, da je upnica postala polnoletna dne 10. 10. 2009. Ob tem, da je glede na listine spisa dolžnik že v ugovoru konkretiziral svoj ugovor zastaranja in navedel, da so bili obroki, zapadli od maja 2011 do decembra 2012 zastarani že v času uvedbe postopka I 538/2015, pritožba utemeljeno očita materialnopravno zmotnost stališča sodišča prve stopnje glede neutemeljenosti ugovora zastaranja v zvezi z obroki od maja 2011 do novembra 2012, saj pretrganje zastaranja na podlagi 365. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala.1 Pritožba namreč pravilno opozarja, da je dolžnik v ugovoru utemeljeno zatrjeval, da so bili preživninski obroki, zapadli do novembra 2012 v času vložitve predloga za izvršbo v zadevi I 538/2015 že zastarani. Glede obroka za december 2012 ter nadaljnjih obrokov pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo zastaranje pretrgano s postopkom I 538/2015. Pritožbeno sodišče namreč po vpogledu v spis I 538/2015 ugotavlja, da je bil predlog za izvršbo v navedenem postopku vložen dne 20. 11. 20152 in ne dne 18. 12. 2015 (tega dne je bila vložena dopolnitev predloga za izvršbo), kot zatrjuje dolžnik. Ob navedenem sodišče druge stopnje zaključuje, da so zastarani vsi preživninski obroki od maja 2011 do novembra 2012 v skupnem znesku 2.378,61 EUR, saj je triletni zastaralni rok od njihove zapadlosti do vložitve predloga za izvršbo z dne 25. 9. 2019 v predmetnem postopku že potekel, ker vložitev predloga za izvršbo v postopku I 538/2015, zastaranja navedenih obrokov preživnine glede na zgoraj navedeno ni pretrgala.

7. Pritrditi je pritožbi, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v ugovorno zatrjevana plačila 133. obrokov ter dokazila iz postopka I 739/2017. Po vpogledu v priloge, ki jih je dolžnik priložil že v postopku I 739/2017 in na katere se je skliceval v ugovoru, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zatrjevana dokazila nanašajo na plačila, opravljena v letih 2003 do 2009. Ker navedeno obdobje ni predmet izterjave v predmetnem postopku, pritožba neutemeljeno očita kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izostanek presoje teh dokazov po sodišču prve stopnje ni vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa. S plačili, opravljenimi v letih 2003 do 2009, dolžnik ne more dokazati plačila preživninskih obrokov v obdobju med (še nezastaranimi obroki) decembrom 2012 in novembrom 20153. 8. K pritožbi predložena dokazila za plačilo preživnine na dan 15. 9. 2011 ter na dan 16. 10. 2011 so nedopustne pritožbene novote, saj dolžnik v pritožbi ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložil že k ugovoru (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil znesek 3.519,47 EUR izterjan v postopku I 739/2017, v katerem pa je tekla izvršba zaradi izterjave preživninskih obrokov od 16. 2. 2011 do 16. 4. 2011 ter za čas od 16. 12. 2015 do 16. 10. 2017. Pritožba zato neutemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje tega zneska ni nikjer upoštevalo. Potrditi je namreč zaključek izpodbijanega sklepa, da s plačilom preživninskih obrokov v navedenem izvršilnem postopku dolžnik z ničemer ni izkazal, da je poravnal v tem postopku izterjevano preživnino. Ob vsem navedenem drugostopenjsko sodišče glede preostalega dela terjatve pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik svojih trditev o prenehanju upničine terjatve ni z ničemer izkazal. 10. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da upnica v predmetnem postopku zakonskih zamudnih obresti ne izterjuje, pritožbeno izpostavljanje, da le te z izvršilnim naslovom niso bile dogovorjene, ni pravno relevantno, saj na izpodbijano odločitev ne more vplivati.

11. Ob potrjenem zaključku, da dolžnik v predmetnem postopku ni izkazal, da je izterjevano terjatev že poplačal pred vložitvijo predloga za izvršbo, je sodišče prve stopnje glede na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno zaključilo, da so priglašeni izvršilni stroški za izvršbo bili potrebni.

12. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi dolžnika delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu I. točke izreka spremeniti tako (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da se ugovoru ugodi še za znesek 2.378,61 EUR, sklep o izvršbi razveljavi tudi za izterjavo glavnice nad zneskom 3.866,74 EUR ter predlog za izvršbo zavrne še v tem delu.

13. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje v tem delu zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti.

1 Primerjaj: VSM sodba I Cpg 284/2013 z dne 7. 11. 2013; Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del) 2. knjiga, V. Krajnc, stran 503. 2 Po določbi 365. člena OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. 3 Iz k predlogu za izvršbo priloženega neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV-549/2001 z dne 12. 7. 2001 izhaja, da je dolžnik dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 30.000,00 SIT vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec.