Jedro

Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti. Ker gre za procesno predpostavko, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, lahko v zvezi z njo ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in izvaja dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je pok. J. Š. dedičem zapustil stanovanjsko hišo in delavnico, ki stojita na parc. št. 530/14 k.o. M., 1/3 stanovanjske hiše na R. 5 v M., parc. št. 348/1 in 348/2 k.o. M., izume, patente in modele, stroje in orodje iz njegove obrti, življenjsko zavarovanje, ½ objekta delavnice, stoječe na parc. št. 530/35 k.o. M., počitniško hišico v P. parc. št. 313/4 k.o. P., dva telefonska priključka, opremo za vodno hidroelektrarno za 200 kovinskimi cevmi 200 mm in 150 mm, 300.000,00 EUR prihrankov ter ugotovitev, da je bila darilna pogodba, ki jo je zapustnik sklenil s tožnikom dne 19.8.19976 fiktivna. Hkrati je zahteval še ugotovitev, da je drugotoženka od zapustnika za časa življenja prejela finančna sredstva v višini 60.000,00 EUR, 50.000,00 EUR za izdelavo in opremo prostorov na R. 5 v M. in 100.000,00 EUR kot nadomestilo za uporabo njegove gospodarske zapuščine. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.230,96 EUR.

Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo v kateri je najprej predlagal, da naj Vrhovno sodišče RS zaradi zagotovitve nepristranosti sojenja določi novo pritožbeno sodišče, pritožbenemu sodišču pa je predlagal, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Sodišču prve stopnje očita, da mu ni zagotovilo sodne ugotovitve očetove zapuščine. Navaja, da je sodnica drugotoženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu dovolila zlorabo pravic s tem, ker je kljub njegovi pravni nesposobnosti opravila obravnavo. Na naroku za glavno obravnavo je sodnici razložil, da zaradi zdravja in dodatnega šoka ni sposoben za obravnavo ter predlagal, da se mu dodeli odvetnik in tolmač. Sodnica je njegovo zdravje zlorabila in obravnavo opravila dejansko brez njega. Okoliščine, da je bila tožba že vročena nasprotnim strankam, da je sodišče že opravilo poravnalni narok, da je torej sodni postopek že tekel, izkazuje, da je bil njegov tožbeni zahtevek razumen in sklepčen. Pritožbenemu ali Vrhovnemu sodišču predlaga, da zoper sodnico sproži ustrezen postopek za odvzem sodnega mandata, ker je storila kaznivo dejanje.

Tožnik je v pritožbi predlagal določitev drugega pritožbenega sodišča, vendar pa je enak predlog postavil že ob vložitvi tožbe, ko je Vrhovnemu sodišču predlagal določitev drugega „poštenega prvostopnega in predvsem pritožbenega sodišča“. O tem predlogu je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom z dne 13.12.2007 in ga zavrnilo.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko le poslovno popolnoma sposobna stranka sama opravlja pravdna dejanja. Pravdna sposobnost ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu, zato jo ZPP nanjo tudi v celoti veže. Pravdne stranke imajo torej svojo procesno sposobnost v mejah svoje poslovne sposobnosti. Na podlagi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti, med drugim, paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem pravdne sposobnosti domneva. Iz te domneve izhaja, da sodišče v primeru, ko nima razlogov za sum o obstoju procesne sposobnosti, ni dolžno ugotavljati okoliščin v tej smeri. Če pa sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti. Ker gre za procesno predpostavko, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, lahko v zvezi z njo ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in izvaja dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala. Tako se je tudi v sodni praksi izoblikovalo stališče, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem izvesti potrebne dokaze v tekočem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je predpisana procesna predpostavka podana (prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 3884/2006 in I Cp 1010/2001 ter sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 1019/2004). V obravnavani zadevi je tožena stranka po svojih pooblaščencih sporočila sodišču, da je Okrajno sodišče v Domžalah v kazenski zadevi ugotovilo, da ima tožnik prisotno nanašalno preganjalno blodnjavo simptomatiko. Zaradi te okoliščine se po njihovem mnenju obravnava ne bi mogla opraviti. Svoje navedbe so utemeljevali s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 24.10.2008, opr. št. K 216/2003, s katerim je bil zavržen obtožni predlog zoper tožnika, zaradi obstoja okoliščin, ki začasno preprečujejo pregon oziroma okoliščine, da je obdolženec duševno zbolel in se ni zmožen udeležiti glavne obravnave. V navedenem sklepu kazensko sodišče povzema tudi ugotovitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke, v katerem je navedel, da ima obdolženec (tožnik) že od druge polovice 90 let prisotno nanašalno preganjalno blodnjavo simptomatiko, ki se je sčasoma stopnjevala in prelevila v blodnjavo psihotično motnjo, ki je v veliki meri že kronificirana in že resistentna na terapijo. Izvedenec je zaključil, da bi se moral obdolženec obvezno zdraviti v ustrezni psihiatrični bolnici. Predlogu za preklic obravnave pa so priložili tudi zapisnik o opravljeni glavni obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani z dne 12.12.2008, v pravdni zadevi opr. št. P 2774/2007-II, v kateri je ena od strank postavila trditve, da je zoper tožnika uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Tožnik se je tudi na naroku za glavno obravnavo skliceval na zdravniške izvide, ki naj bi kazali na njegovo trenutno nesposobnost, zaradi česar je predlagal, da se mu določi zagovornik, in tudi navedel, da se ne čuti sposobnega, da bi se lahko sam spustil v obravnavanje. Nedvomno so navedeni podatki takšni da bi morali pogojevati dvom sodišča v tožnikovo procesno sposobnost in na to, ali je sposoben učinkovito varovati svoje pravice in koristi v tem postopku. Glede na navedena stališča pravne teorije in sodne prakse bi ga bilo sodišče dolžno razjasniti. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni uporabilo določbe 80. člena ZPP. V skladu z 354. členom ZPP je bilo zato treba razveljaviti izpodbijano sodbo in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati po 80. in 81. členu ZPP.