Jedro

168. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnino s parc. št. 2723/2, vpisano v vl. št. 441 k.o. R. ustavilo ter odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini izbriše zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In 35/2005. Zoper sklep se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi najprej povzema razloge prvostopenjskega sklepa in navaja, da na prvi stopnji ugotovljenemu dejanskemu stanju ne oporeka, vendar pa meni, da je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo nepravilen sklep, da se izvršba ustavi. V skladu z določbo 168/3 in 168/5 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) bi sodišče, potem ko je ugotovilo, da dolžnica ni edina in izključna lastnica nepremičnine, ki je predmet izvršbe, moralo izvršilni postopek le prekiniti in ne ustaviti, upnika pa napotiti na pravdo, v kateri naj se ugotovi dejanski delež dolžnice na predmetni nepremičnini. Ker sodišče ni ravnalo v skladu z navedenim členom ZIZ, je bistveno kršilo določila postopka, zato predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se izvršilni postopek prekine, upnika pa napoti na pravdo za ugotovitev višine deleža dolžnice na predmetni nepremičnini.

Pritožba je utemeljena.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ni imelo podlage (v določbah ZIZ) za ustavitev izvršbe. ZIZ ureja ustavitev izvršbe v primeru izvršbe na nepremičnine v 194. čl.. Za tak primer v tej zadevi ne gre, niti po 76. čl. ZIZ. Glede na to, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na nepremičnino, vpisane v vl. št. 441 k.o. R. (in zoper sklep dolžnica ni ugovarjala), se zato pritožba utemeljeno sklicuje na 168. čl. ZIZ, ki ureja situacijo, ko je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega in mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. V primeru, ko upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, pa lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. V obravnavani zadevi je nepremičnina, ki je predmet izvršbe, skupna lastnina dolžnice in A. V. in deleža obeh nista določena. ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku dovolitve izvršbe na nepremičnine predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, lahko tudi tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika. To omogoča 168. čl. ZIZ, s prekinitvijo postopka, kot je upnikovo pritožbo razumeti, kot predlog za prekinitev postopka, zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Zato je sodišče prve stopnje napačno ravnalo, ko je postopek izvršbe ustavilo, ne da bi upniku dalo možnost, da vloži tožbo. Pritožba je zato utemeljena, izpodbijani sklep pa nepravilen, zato ga je sodišče prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer napotki prvostopenjskemu sodišču izhajajo že iz razlogov tega sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).