Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zamudna sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati neplačane plače za mesece od junija 2012 do vključno januarja 2013 (točka I izreka sodbe). Nadalje mu je dolžan plačati 1.053,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila (točka II izreka sodbe), in mu izplačati regres za leti 2011 in 2012 (točka III in IV izreka sodbe) in znesek 240,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 8. 1. 2013 dalje (točka V izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je toženec dolžan tožniku povrniti 523,99 EUR stroškov postopka.
2. Zoper sodbo se je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožil toženec. Navaja, da ne drži ugotovitev prvega sodišča, da je bila tožencu tožba pravilno vročena. V poštni nabiralnik nikoli ni prejel nobenega obvestila o vročanju sodne pošiljke in ni bil seznanjen, da ga kakšno sodno pisanje sploh čaka na pošti. Toženec na domači poštni nabiralnik nikoli ni prejel tožbe (kar bi poštar storil po poteku 15 dni). Tožba je bila najverjetneje poslana na naslov T. , kjer pa toženec ne prebiva. Očitno je bila tožba vročena na napačen naslov, kar je bistvena kršitev določb ZPP po 8. točki drugega odstavka 339. člena. Toženec izjave, na katero se sklicuje tožnik ni podal niti ustno, še manj pisno. Če je tožnik tako izjavo predložil, gre za neverodostojno izjavo, ki jo sam nikoli ni napisal, niti podpisal. Dolg do tožnika ima kvečjemu firma T. d.o.o., zoper katero je že uveden stečajni postopek. Tožnik bi moral terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Napačno je sodišče presodilo, da utemeljenost zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da zahtevek tožnika v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Zavrača vse pritožbene navedbe toženca in priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče lahko izda zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Pritožnik trdi, da mu tožba nikoli ni bila vročena. Tej trditvi ni slediti. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripeto k list. št. 15) jasno izhaja, da je bilo dne 4. 9. 2014 v hišnem predalčniku na naslovu R. puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker pošiljke toženec ni dvignil, je bilo priporočeno pismo po poteku roka puščeno v hišnem predalčniku in to 22. 9. 2014. Tako je šteti in ni dvoma, da je bila tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovoril tožniku pravilno vročena (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Sodna pošiljka je bila poslana tožencu na naslov, ki ga kot naslov stalnega bivališča v pritožbi navaja tudi sam (naslov firme T. d.o.o. Iz ..., prvič omenja pritožnik v pritožbi).
6. Sodišče je lahko izdalo zamudno sodbo, ker je nadalje ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predlagal sam tožnik. Tožnik je bil od 1. 2. 2011 do 7. 11. 2013 zaposlen v firmi T. d.o.o., ..., toženec pa je bil direktor te firme. Na sestanku zaposlenih dne 14. 11. 2012 je bilo ugotovljeno, da firma delavcem ni izplačala vseh osebnih dohodkov in prispevkov. Na tem sestanku je toženec dal in podpisal izjavo, da z osebnim premoženjem jamči za poplačilo zapadlih terjatev do zaposlenih, torej tudi tožnika (zapisnik sestanka z dne 14. 11. 2012 v prilogi A3). Navedbe v pritožbi, da toženec nikoli ne ustno ne pisno ni podal izjave na katero se sklicuje tožnik, v primeru, da je tožnik predložil kakšno takšno izjavo pa je ta neverodostojna, niso upoštevne. Navedbe so pritožbena novota, ki na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ni dovoljena. Zamudna sodba sicer temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek. Zaradi te domneve sodišče v zamudnem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za domnevo mora biti izpolnjen pogoj. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Sodišče se v zamudnem postopku ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, pač pa le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Sodišče tudi ne izvaja dokazov ampak le preverja, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom (ZPP s komentarjem k členu 318).
7. Nedvomno je sodišče postopalo v skladu s povedanim in ugotovilo, da je toženec izjavil in podpisal, da za neporavnane obveznosti iz delovnega razmerja zaposlenim v firmi T. d.o.o. jamči z osebnim premoženjem. Zahtevek, ki ga je tožnik uveljavljal proti tožencu je zato, ob izpolnjevanju ostalih pogojev, utemeljen. Po povedanem pritožba toženca ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
8. Ker toženec ni uspel s pritožbo sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Enako tudi tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj pri nastalih stroških ne gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, ker tožnik s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k razjasnitvi zadeve.