Jedro

Skrajšana firma mora poleg označbe za kakšno družbo gre, obvezno obsegati tudi dodatno sestavino in sicer identifikacijski element, ki pa mora biti enak kot pri firmi v polni obliki, saj bi različna označba dodatne sestavine vnesla le nejasnosti v individualizaciji pravnega subjekta in zmedo v pravnem prometu.

Izrek

Pritožba predlagatelja se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priglasitev z dne 7.10.1994 za vpis v sodni register spremembe družabnikov preoblikovanja d.o.o. v d.n.o., spremembe firme in sedeža ter uskladitve po ZGD zavrnilo v delu, kolikor ta določa skrajšano firmo, dosedanjo skrajšano firmo pa je izbrisalo. Priglasitev je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi v delu, kolikor dejavnost K/74.12: "računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje" obsega tudi revizijske dejavnosti.

Zoper sklep s katerim je sodišče zavrnilo priglasitev vpisa, skrajšanje firme in izbrisalo dosedanjo skrajšano firmo, se je pritožil predlagatelj, ki v pritožbi obrazlaga, kaj mora popolna firma vsebovati ter nadalje zatrjuje, da je predlagatelj v skrajšani firmi označil družbo, sedež in kratici priimkov (G & P) ter stvarni del v celoti, kar skupno predstavlja sestavino po kateri se njegova firma razlikuje od firme drugih družb. Po njegovem mnenju v označbi firme ni podrebno označiti popolnega jedra firme, temveč že kratice smiselno nakazujejo popolno jedro. Ob upoštevanju določb 45. čl. ZGD, ki predpisuje, kje se mora uporabljati popolna firma, skrajšana označba firme ostaja le v manjšem pomenu, ker se v večini primerov kot žig uporablja s celotno firmo. Nadalje še zatrjuje, da je v Sloveniji registriranih že nekaj podobnih firm ter jih tudi našteje.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da ob upoštevanju 3. tč. 1. odst. 40. čl. ZSR pritožbi ugodi in sklep sodišče prve stopnje ustrezno spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnost registrskega sodišča je paziti na to, da bo firma vsebovala vse tiste sestavine, ki jih zakon določa kot obvezne in ne bo vsebovala sestavin, ki bi bile v nasprotju izrecnim prepovedim zakona. To sledi iz 2. odst. 30. čl. Zakona o sodnem registru, kajti predhoden preizkus predloga za vpis ne obsega le preizkusa procesnih predpostavk, ampak sodišče preveri ali je predlagana firma subjekta vpisa morda v nasprotju z zakonom. Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja že pozvalo naj skrajšano firmo spremeni, vendar ker ta ni ravnal po odredbi sodišča je to predlog za priglasitev skrajšane firme upravičeno zavrnilo in dosedanjo skrajšano firmo izbrisalo. V določenem primeru ni sicer spora o tem, kaj obsegajo obvezne sestavine firme v polni obliki (12., 13. in 27. čl. Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD). Problem, ki se tu pojavlja je le, kaj mora vsebovati skrajšana firma, katera po zakonu mora vsebovati vsaj sestavino po kateri se firma družbe razlikuje od firme drugih družb in označbo za kakšno firmo gre (2. odst. 19. čl. ZGD).

Ta sestavina po kateri se družba razlikuje od drugih družb je dodatna sestavina označena kot "fantazijski dodatek" izražena kot pojem beseda ali sestavljenka (13. čl. ZGD). Jasno je torej, da se določeni identifikacijski element firme v polni obliki mora pojaviti tudi v skrajšani obliki. Ta identifikacijski element pa je dodatna sestavina firme, ki poleg označbe, ki napotuje na dejavnost in označbe o obliki družbe pomeni obvezno sestavino firme. Različna označba dodatne sestavine v skrajšani firmi bi vnesla nejasnosti v individualizaciji pravnega subjekta in zmedo v pravnem prometu. Odločitev sodišča prve stopnje je torej materialno-pravno pravilna, poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je le-to pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (čl. 380/2 ZPP v zv. s čl. 37 ZNP).