- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
U-I-221/03
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19. 5. 2005
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stanislave Brajdič iz Ljubljane na seji dne 19. maja 2005
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 119. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) se zavrne.
OBRAZLOŽITEV
1.Pobudnica izpodbija 119. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki za nepremičnine z več kot dvema etažnima lastnikoma in z več kot osmimi posameznimi deli določa ustanovitev obveznega rezervnega sklada ter vsebuje tudi določbe glede sredstev rezervnega sklada in prispevanjem v ta sklad. Pobudnica zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s prvim odstavkom 67. člena Ustave. Navaja, da je na podlagi izpodbijane določbe kot lastnica stanovanja v večstanovanjski hiši dolžna v rezervni sklad plačevati prispevek, iz katerega se poravnajo tudi stroški vzdrževalnih del ter izboljšav v stanovanjski hiši. Meni, da obvezno plačevanje prispevka v rezervni sklad posega v njeno pravico, da opravljena dela plača takrat, ko znesek zapade v plačilo, do takrat pa razpolaga s svojim premoženjem.
2.Te trditve ne zadoščajo za utemeljitev zatrjevane neskladnosti izpodbijane določbe SPZ s prvim odstavkom 67. člena Ustave. Ta določba Ustave vsebuje pooblastilo zakonodajalcu, da uredi pridobivanje in uživanje lastnine, pri čemer mora upoštevati gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine. Iz pobudničinih navedb izhaja zgolj splošno nasprotovanje obstoju rezervnega sklada, kar pa za utemeljitev zatrjevanega neskladja ne zadostuje. Kolikor pobudnica z zatrjevanjem, da zaradi izpodbijane določbe ne more razpolagati s svojim premoženjem, uveljavlja tudi neskladje s 33. členom Ustave (pravica do zasebne lastnine), s tako pavšalno navedbo tudi neskladja s to ustavno določbo ni izkazala. Zgolj dejstvo, da mora na podlagi izpodbijane določbe plačati prispevek v rezervni sklad, namreč še ne pomeni, da je izpodbijana določba v neskladju s 33. členom Ustave. Ker je pobuda očitna neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: podpredsednica dr. Mirjam Škrk ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Podpredsednica
dr. Mirjam Škrk