Jedro

Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave.

Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o vpisu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika.

Zoper sklep se pritožuje drug udeleženec po pooblaščencu. Sklicuje se na navedbe in dokaze, ki jih je predlagal v ugovoru, ki je bil zavrnjen. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu v ničemer ni opredelilo in obrazložilo zakaj je predmetni ugovor zavrnilo ter kako je presojalo navedbe in dokaze pritožnika v njegovem ugovoru, zgolj pavšalno navaja, da je v ugovor vpogledalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Takšen sklep je nepreverljiv. Pritožnik ponovno poudarja, da je izvršilni postopek In 1 z dnem 17.11.2011 prekinjen (1. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD, ki določa, da se prekinejo vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki). Izpodbijani vpis v zemljiško knjigo je izvršilno dejanje, ki pa ne more biti izvršeno v času prekinitve postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba je samostojno pravno sredstvo. Ker je njen predmet odločba sodišča prve stopnje, se pritožnik ne more sklicevati zgolj na navedbe in dokaze, ki jih je predlagal v ugovoru, kateri je bil kot neutemeljen zavrnjen. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti. Če pritožnik meni, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih ugovornih navedb, mora pritožnik jasno, razločno in konkretno povedati, katere so tiste navedbe, ki naj bi po njegovem ostale prezrte. Tega pa ne pojasni. Tudi očitek, da je sklep nepreverljiv, ni utemeljen, obrazložitev izpodbijanega sklepa omogoča njegov preizkus.

Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave. Pogoji za dovolitev vpisov v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti so navedeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in so: da listina, ki je podlaga za odločanje o vpisu, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem iz ZZK-1, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis ter da so hkrati izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ZZK-1. Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in 366. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).