Jedro

Ker je za opredelitev spora kot stvarnopravnega bistven postavljeni tožbeni zahtevek, kot takega pa je opredeliti tudi podrejeni tožbeni zahtevek, za katerega velja izključna krajevna pristojnost, je potrebno v danem primeru ne glede na eventualno kumulacijo oziroma uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka pri določanju krajevne pristojnosti sodišča upoštevati pravila o izključni krajevni pristojnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Murski Soboti ni krajevno pristojno za reševanje predmetne zadeve (točka I. izreka), ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa spis odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru (točka II. izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev. Navaja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za odločanje o primarnem tožbenem zahtevku pristojno Okrožno sodišče v Kopru kot sodišče splošne pristojnosti, za odločanje o podrejenem pa izključno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti, v posledici česar je glede na določbo 182. člena ZPP, ker gre za izključno krajevno pristojnost enega od sodišč, za odločanje ob vseh zahtevkih pristojno prav to sodišče. Priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je izreklo za krajevno nepristojno v predmetni zadevi iz razloga, ker je ugotovilo, da je po splošni krajevni pristojnosti za reševanje primarnega tožbenega zahtevka pristojno Okrožno sodišče v Kopru, medtem ko je za reševanje podrejenega tožbenega zahtevka sicer izključno pristojno krajevno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, to je Okrožno sodišče v Murski Soboti, vendar pa, ker sta zahtevka postavljena v podrejenosti in je za primarni tožbeni zahtevek pristojno Okrožno sodišče v Kopru, je slednje pristojno za reševanje v zadevi, ob dejstvu, da se bo o podrejenem zahtevku odločalo šele, če bo primarni zahtevek zavrnjen (točka 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

5. Na podlagi drugega odstavka 182. člena ZPP se lahko v primeru, če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti, jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču, ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. Po tretjem odstavku pa lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen, pri čemer se po četrtem odstavku lahko uveljavljajo z eno tožbo le, če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.

6. Tožeča stranka je v predmetni tožbi postavila obligacijski kot primarni toženi zahtevek in stvarnopravni kot podrejeni tožbeni zahtevek1, za katerega je po prvem odstavku 57. člena ZPP2 določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina. Nepremičnina, na kateri solastninsko pravico zahteva tožeča stranka leži na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Za oba tožbena zahtevka je stvarno pristojno isto sodišče, to je okrožno sodišče. Pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka je obstoj medsebojne zveze ter predpisana ista vrsta postopka in ista stvarna pristojnost, kar vse je v predmetni pravdni zadevi izpolnjeno. Ker je za opredelitev spora kot stvarnopravnega bistven postavljeni tožbeni zahtevek3, kot takega pa je opredeliti tudi podrejeni tožbeni zahtevek, za katerega velja izključna krajevna pristojnost, je potrebno v danem primeru ne glede na eventualno kumulacijo oziroma uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka pri določanju krajevne pristojnosti sodišča upoštevati pravila o izključni krajevni pristojnosti. Zaradi tega je v tej zadevi za odločanje stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.

7. Upoštevaje navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu vrnilo zadevo v nadaljnje odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Ugotovitev (so)lastninske pravice in izstavitev z.k. listine. 2 Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. 3 A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba d.o.o. Ljubljana 2005, 2. knjiga, str. 167 - 170 (po čisti procesni teoriji je za identiteto tožbenega zahtevka odločilen le tožbeni predlog … Prav pri vprašanju kumulacije zahtevkov se izražajo prednosti čiste procesne teorije … Očitno je, da je vsaj glede objektivne kumulacije zahtevkov ustrezna le čista procesna teorija … Enotnost krajevne pristojnosti ni pogoj za dopustnost kumulacije zahtevkov. Pride do atrakcije pristojnosti. Pač pa je treba upoštevati pravila o izključni krajevni pristojnosti. Če je za enega izmed zahtevkov podana izključna krajevna pristojnost, morajo biti vsi zahtevki uveljavljani pri tem sodišču …).