Jedro

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo, na obravnavi, ki je bila 26.10.1993, torej šele po uveljavitvi obeh novel ZPP, zato je glede na določilo 1. odstavka 8. člena obeh navedenih novel ZPP (po katerih se nadaljnji postopek opravi po prej veljavnih pravilih le v primeru, če je bila prvostopna odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo novel) spor utemeljeno obravnavalo kot spor majhne vrednosti, pravdni stranki pa v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorilo na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku (467. člen ZPP). Zadevo je kot spor majhne vrednosti pravilno obravnavalo tudi pritožbeno sodišče. Revizijska trditev, da sodišči prve in druge stopnje zadeve ne bi smeli obravnavati kot spor majhne vrednosti, zato ni utemeljena.

V sporih majhne vrednosti pa revizija, ni dovoljena (6. odstavek 467. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane plačilni nalog opr. št. VI Pl 20/87, z dne 22.1.1987 v veljavi za znesek 115,60 SIT, zakonite zamudne obresti od tega zneska za čas od 6.11.1986 dalje do plačila, ter stroške mandatnega postopka v znesku 1,95 SIT. V ostalem je izdani plačilni nalog razveljavilo, glede stroškov pravdnega postopka pa odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 5.145 SIT.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožena stranka in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Stališči sodišč prve in druge stopnje, da gre v obravnavani zadevi za postopek majhne vrednosti, sta napačni. Glede na vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe, se postopek v začetku ni vodil po določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti. To je razvidno tudi iz sodb, ki so bile tekom postopka že izdane, kasneje pa razveljavljene. Ker je pritožbeno sodišče zmotno štelo, da gre za spor majhne vrednosti, pritožbe tožene stranke ni obravnavalo v celoti. Iz dokumentacije, ki je bila sodišču predložena, izhaja, da je tožena stranka vse obveznosti v celoti poravnala. Ugotovitve sodišča o vrednosti posameznih del so tudi napačne. Če bi obveljala izpodbijana sodba, bi tožeča stranka prejela dvakratno plačilo. Napačna je tudi odločitev o povrnitvi stroškov postopka. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje pa naj se tako spremenita, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti kot neutemeljen zavrne. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. člen ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Po določilu 6. odstavka 467. člena ZPP v sporih majhne vrednosti proti odločbi sodišča druge stopnje ni dovoljena revizija. V obravnavanem primeru je bil z zakonom o spremembah zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 57/89) mejni znesek za spor majhne vrednosti spremenjen od 80.000 tedanjih dinarjev (sedaj 8,00 SIT) na 800.000 tedanjih dinarjev (sedaj 80,00 SIT), z zakonom o spremembah zakona o pravdnem postopku (Uradni list št. 20/90, z dne 13.4.1990, ki je začel veljati 22.4.1990) pa od 800.000 tedanjih dinarjev (sedaj 80,00 SIT) na 800,00 dinarjev (sedaj 800,00 SIT). Glede na vrednost tožbenega zahtevka v tej pravdni zadevi (216,74 SIT), je od navedenih sprememb ZPP dalje, obravnavani spor postal spor majhne vrednosti. Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo, na obravnavi, ki je bila 26.10.1993, torej šele po uveljavitvi obeh citiranih novel ZPP, je glede na določilo 1. odstavka 8. člena obeh navedenih novel ZPP (po katerih se nadaljnji postopek opravi po prej veljavnih pravilih le v primeru, če je bila prvostopna odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo novel) spor utemeljeno obravnavalo kot spor majhne vrednosti, pravdni stranki pa v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorilo na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku (467. člen ZPP). Zadevo je kot spor majhne vrednosti pravilno obravnavalo tudi pritožbeno sodišče. Revizijska trditev, da sodišči prve in druge stopnje zadeve ne bi smeli obravnavati kot spor majhne vrednosti, zato ni utemeljena.

V sporih majhne vrednosti pa revizija, kot je v razlogih tega sklepa že navedeno, ni dovoljena (6. odstavek 467. člena ZPP). Zato jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).