25. 11. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zorana Milanoviča, Dob, na seji 25. novembra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20) in četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno odredbo, s katero je bila v Republiki Sloveniji z dnem 12. 3. 2020 razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Zatrjuje, da je izpodbijana odredba v neskladju s 7. členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB), ki opredeljuje pojem epidemije. Navaja števila okuženih po datumih in krajih ter trdi, da ti podatki ne utemeljujejo razglasitve epidemije na celotnem ozemlju države in za celoten čas veljavnosti odredbe. Z odredbo naj bi bilo tudi prekomerno poseženo v ustavno načelo svobode gibanja iz 32. člena Ustave. Četrti odstavek 7. člena ZNB pobudnik izpodbija, ker naj bi bila določba, kot je bila v veljavi v času izdaje izpodbijane odredbe, "vsebinsko prazna in podnormirana", saj ni določala možnosti razglasitve epidemije na ozemlju celotne države. Zato naj bi bila v neskladju z 2. členom Ustave. Zakon po pobudnikovem prepričanju tudi ne bi smel delegirati odločitve o razglasitvi epidemije izvršni veji oblasti, sploh ne ministru za zdravje mimo vlade, predsednika republike ali parlamenta. Zaradi tega naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z 32. členom in z drugim odstavkom 3. člena Ustave. Pravni interes pobudnik utemeljuje z navedbo, da mu aktivna volilna pravica nikoli ni bila odvzeta, poleg tega meni, da naj Ustavno sodišče opravi presojo izpodbijane zakonske določbe skladno s stališčem iz odločbe št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20), saj naj bi šlo za posebej pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje sistemske narave, do katerega se Ustavno sodišče še ni imelo možnosti opredeliti in bi se utegnilo zastaviti tudi v zvezi z morebitnimi prihodnjimi akti primerljive vsebine.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku tega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana odredba je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati, in sicer z uveljavitvijo Odloka o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 68/20). Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

4.Člen 1 izpodbijane odredbe je določal, da se na območju Republike Slovenije razglasi epidemija nalezljive bolezni COVID-19. Pobudnik ni izkazal, da bi razglasitev epidemije neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijana odredba tudi ni urejala načina uresničevanja pravice do svobode gibanja iz 32. člena Ustave oziroma je omejevala. Izpodbijana odredba na pobudnika torej ni učinkovala neposredno.

5.Pobudniku zaradi izpodbijane odredbe, ki več ne velja, niso mogle nastati posledice zatrjevane protiustavnosti in nezakonitosti, če ta v času svoje veljavnosti ni v ničemer neposredno posegala v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče na podlagi 47. člena ZUstS ne more opraviti širšega obsega presoje od tistega, ki bi bil mogoč, če bi presojalo ustavnost oziroma zakonitost veljavnega predpisa.[1] Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo glede izpodbijane odredbe zavrglo, ne da bi se spuščalo v presojo obstoja drugih procesnih predpostavk.

6.Pobudnik izpodbija tudi četrti odstavek 7. člena ZNB, kot je veljal v času, ko je bila izdana izpodbijana odredba. Ta se je glasil: "Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje". Medtem ko so prvi, drugi in tretji odstavek 7. člena ZNB opredeljevali pojme epidemije, okuženega območja in ogroženega območja,[2] je četrti odstavek tega člena opredelil pristojnost ministra, pristojnega za zdravje, da razglasi epidemijo oziroma določi okuženo ali ogroženo območje. Izpodbijana določba torej v ničemer neposredno ne ureja pravic ali obveznosti pobudnika in tudi sicer ne posega v njegov pravni položaj, temveč opredeljuje pristojnosti člana Vlade, ki je državni organ. Tudi sicer pobudnik ne more izkazati pravnega interesa za presojo zakonske določbe, kadar ne izkaže pravnega interesa za presojo podzakonskega akta, sprejetega na njeni podlagi. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZNB, je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020, tč. 31 obrazložitve.

[2]Besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka 7. člena ZNB se je v času, ko je bila izdana izpodbijana odredba, glasilo: "Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe".