Jedro

V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.

Izrek

Pritožbi zoper sklep se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na podlagi tožbe zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju in izstavitve listine pri nepremičninah parc. št. 615/2 in 615/5, vpisanih pri vl. št. ... k.o. P. dovoli zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, pod opr. št. P 305/2006 v korist S. K., B. ..., 90522 O., N. do 1/8 in se h krati dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

V presežku do celote zahtevanega vpisa na omenjeni nepremičnini, se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo spora zaradi ugotovitve obsega in solastniškega deleža na skupnem premoženju, pridobljenem v času trajanja zakonske zveze v korist osebe S. K., B. ..., O., ki je bil vložen na podlagi tožbe predlagateljice zoper oba nasprotna udeleženca vložene dne 22.3.2006 pri Okrožnem sodišču v Celju in se vodi pod opr. št. P 305/2006 pri nepremičninah parc. št. ... in ..., vpisanih pri vl. št. ... k.o. P, last drugega nasprotnega udeleženca do celote.

Zoper odločitev zemljiškoknjižnega sodišča je vložil pravočasno pritožbo prvi nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in predlog za zaznambo zavrne. Predlog predlagateljice je neutemeljen, saj posega na celotno nepremičnino last prvega nasprotnega udeleženca, v katero pa nasprotna udeleženka ni ničesar vložila ali na drug način prispevala k nabavi oziroma nastanku te nepremičnine. Predlagateljica v predlogu zajema celotno nepremičnino nasprotnega udeleženca, čeprav je iz pravde P 305/2006 razvidno, da je sporen le prizidek k stanovanjski hiši pritožnika, ki jo je prvi nasprotni udeleženec skupaj z že pokojno ženo zgradil pred 20 leti. Tudi sporni prizidek je v celoti postavil in plačal nasprotni udeleženec, ki še danes odplačuje kredit. Sploh pa je Višje sodišče v Celju naložilo nižjemu sodišču, da upošteva v kakšnem obsegu glede spornih nepremičnin dovoljuje vpis zaznambe spora. Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom poseglo na celotno nepremičnino nasprotnega udeleženca, kar predstavlja hud poseg v lastninsko pravico, ki je temeljna človekova pravica, ki je varuje tudi Ustava RS. Pritožba še navaja, da prizidek v minimalni kvadraturi stoji na delu parcele, ki pa ni zajeta v izpodbijanem sklepu.

Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo določbe 5. točke 22. člena Zakona o zemljiški knjigi ( v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe oziroma drugo procesno dejanje, s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). V 79. členu ZZK-1 je določeno, da se zaznamba spora dovoli glede na vrsto spora, ki je predmet zaznambe, in sicer zaznamba spora o pridobitvi pravice: na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva: -da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, ali -da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način.

Predlagateljica je zaznambo spora vložila na podlagi tožbe, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 305/2006 in s katero predlagateljica zatrjuje pridobitev solastninske pravice na nepremičninah s parc. št. ... in ..., ki sta vpisani pri vl. št. ..., k.o. P. in v celoti v lasti drugega nasprotnega udeleženca. Predlagateljica namreč v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na spornih nepremičninah, ki naj bi jo pridobila po pravilih skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja zakonske zveze s prvim nasprotnim udeležencem. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča, da predmet zemljiškoknjižnega sodišča ni ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja solastninske pravice na premoženju ustvarjenem v času trajanja skupnega zakonskega življenja, ampak za dovolitev zaznambe spora zadostuje že vložitev tožbe s katero se zatrjuje pridobitev lastninske pravice na izviren način, za kar gre tudi v obravnavanem primeru.

Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbeni graji izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da je zaznambo spora razširilo čez obseg, ki ji ga dovoljuje vložena tožba. S tožbo namreč tožnica vtožuje 1/8 solastniškega deleža na premoženju drugega nasprotnega udeleženca, pri čemer pa je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo spora na celotnih nepremičninah vpisanih v vl. št. ..., k.o. P.. V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje na eni strani in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež. Glede na navedeno in dejstvo, da Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov ( Ur. list RS, št. 109-4799/2003) omogoča vpis zaznambe spora tudi na idealni delež nepremičnine, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 ugodi pritožbi vloženi proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižni sodnik dovoli vpis in spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi ter hkrati dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker jih pritožnik ni priglasil.