Jedro

Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

Organ je v tovrstnih postopkih dolžan seznaniti z navedbami stranke in jih ob kumulativnih pogojih dopustnosti in bistvenosti obravnavati, se do njih opredeliti ter jih ob odločitvi obrazložiti.

Sodišče je razpisalo narok za glavno obravnavo in nanj povabilo tožnika, med drugim tudi z namenom, da bi mu dalo pravico do izjave in da mu omogočilo neposredno izpoved o dogodku, s katerim tožnik utemeljuje predmetni zahtevek. Tožnik te procesne možnosti ni izkoristil, saj na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Iz priloženega upravnega spisa je razvidno, da je tožnik v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito in sicer 17. 10. 2024. Tožena stranka jo je z odločbo številka 2142-4728/2024/6 z dne 16. 12. 2024 zavrnila kot očitno neutemeljeno in tožniku določila desetdnevni dnevni rok za prostovoljni odhod, ki je začel teči z dnem izvršljivosti te odločbe. V tem roku bi moral zapustiti območje Republike Slovenije ter območje držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, sicer bi ga tožena stranka s tega območja odstranila. Hkrati je tožniku prepovedala vstopiti na zgoraj omenjeno območje za obdobje enega leta, te prepovedi pa ne bo izvršila, če bo to območje zapustil v roku za prostovoljni odhod. Tožnik je navedeno odločbo tožene stranke neuspešno izpodbijal na naslovnem sodišču, ki je s sodno odločbo I U 52/2025 z dne 25. 1. 2025 njegovo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, to odločitev pa je kot pravilno in zakonito potrdilo tudi Vrhovno sodišče in sicer s sodno odločbo I Up 42/2025 z dne 21. 3. 2025.

2.Dne 14. 4. 2025 je tožnik v Republiki Sloveniji vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju zahtevek).

Izpodbijani sklep

3.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zahtevek zavrgla (1. točka izreka) in sklenila, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zahtevek vložil zato, ker naj bi ga ogrožala tolpa, ki je v Alžiriji pretepla njegovega brata. Navedel je, da sta z bratom skupaj v tem in da ta tolpa prodaja drogo. Brat je pretepel člana številčne tolpe, zato lahko tožnik ob vrnitvi v Alžirijo pričakuje enako. Tožene stranke s svojimi izjavami tožnik ni prepričal. Ugotovila je, da tožnik ni navedel in izkazal novih okoliščin, ki bi povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, zato je zahtevek zavrgla.

Bistvene trditve strank v upravnem sporu

4.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Vztraja, da je navedel novo dejstvo, saj ga v času predhodnega upravnega postopka ni ogrožala številčna tolpa, ki je pretepla njegovega brata. Boji se, da bi se enako zgodilo tudi njemu, če bi se vrnil v izvorno državo in meni, da mu grozi resna škoda. Ne strinja se z oceno tožene stranke, da ni izkazal, da bi se ta tolpa lahko maščevala ne le njegovemu bratu, temveč tudi njemu osebno. O tem, da bi bil zaradi ravnanja njegovega brata v Alžiriji ogrožen tudi sam, bo izpovedal na sodišču. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponoven postopek toženi stranki.

5.Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim ugovorom in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Dokazovanje

6.V dokaznem postopku je sodišče pregledalo in prebralo listine priloženega upravnega spisa in listine v sodnem spisu A1-A2 ter B1. Te listine je v soglasju s strankama štelo za prebrane in jih ni posebej naštevalo.

7.Tožnika ni zaslišalo, saj na narok ni pristopil, svojega izostanka pa ni opravičil (prim. drugi odstavek 258. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)).

Materialno pravo

8.Glede ponovne prošnje ZMZ-1 med drugim določa, da lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena ali katere postopek je bil ustavljen zaradi umika in ne more vložiti nove prošnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona, vloži táko (ponovno) prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, lahko pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Ta oseba vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1).

9.Tožba ni utemeljena.

10.Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrgla tožnikov zahtevek, zato se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

11.Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v času veljavnosti ZMZ, vendar pa so določbe tega zakona v bistvenih delih enake določbam ZMZ-1.

Poleg tega je stališče skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II, iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe. V vsakem primeru pa se je organ v tovrstnih postopkih dolžan seznaniti z navedbami stranke in jih ob kumulativnih pogojih dopustnosti in bistvenosti obravnavati, se do njih opredeliti ter jih ob odločitvi obrazložiti, in to ne samo navidezno ali pavšalno ali s "praznim" odgovorom.

12.V obravnavani zadevi ni sporno, da je dejstvo, s katerim tožnik utemeljuje svoj zahtevek (fizični napad njegovega brata s strani članov tolpe v Alžiriji) novo in da ni obstajalo v predhodnem upravnem postopku. Sodišče ugotavlja, da je tožnik v Republiki Sloveniji 17. 10. 2024 zaprosil za mednarodno zaščito, nato pa na osebnem razgovoru 27. 11. 2024 pojasnil, da usposobljen kuhar, ki je izvorno državo Alžirijo zapustil zaradi dela. Izjavil je, da ne bo lagal, da je izvorno državo zapustil zaradi vojne ali kakšnega drugega razloga. Odšel je zato, da bi lahko delal in dostojno živel.

13.V tožbi je sodišču predlagal, naj ga zasliši, da bo lahko izpovedal o dogodku, na katerem gradi zahtevek. Sodišče je razpisalo narok za glavno obravnavo in nanj povabilo tožnika, med drugim tudi z namenom, da bi mu dalo pravico do izjave in da mu omogočilo neposredno izpoved o dogodku, s katerim tožnik utemeljuje predmetni zahtevek. Tožnik te procesne možnosti ni izkoristil, saj na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil.

14.Sodišče ugotavlja, da je v upravnem postopku uradna oseba tožnika ob vložitvi zahtevka 14. 4. 2025 izrecno opozorila na dolžnost, da mora predložiti nove dokaze ali nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter da morajo novi dokazi in nova dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve, ali pa so obstajali že v času prvega postopka, pa jih prej ni mogel predložiti. Tožnik je potrdil, da je dana pojasnila razumel. Kljub temu pa ni navedel nobenih novih okoliščin, ki bi (bistveno) povečale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, za svoje trditve pa tudi ni predložil dokazov. Sodišče se zato strinja z oceno v izpodbijanem sklepu, da tožnik ni izkazal, da bi do omenjenega dogodka prišlo zaradi katerega iz razlogov iz Ženevske konvencije, da bi mu zaradi tega grozila resna škoda, poleg tega pa tudi ni izkazal, da bi se ta tolpa kakorkoli želela maščevati njemu.

15.Glede na ugotovljeno je odločitev tožene stranke pravilna, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014.

2Navedeno je skladno z razlogi sodbe I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015, v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oziroma ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev (9. točka obrazložitve).

3Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1.

4Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).

5Glej tudi Komentar ZUP, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 135, 16. točka.

6Ženevska konvencija o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967