Jedro

Statut Študentske organizacije Univerze je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Študentska organizacija Univerze je nosilka javnih pooblastil. Akt o razpisu rednih volitev članov študentskega zbora Študentske organizacije Univerze je posamični akt, za presojo katerega je pristojno Upravno sodišče le, če je z njem poseženo v ustavne pravice posameznika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. Tožeča stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS tožbo tožeče stranke (1. točka izreka), na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS pa zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijanega sklepa glede 1. točke izreka navaja, da akti, katerih odpravo vtožuje tožeča stranka (spremembe statuta, sklep o imenovanju Študentske volilne komisije, razpis o rednih volitvah, razglas o izidu glasovanja rednih volitev v Študentski zbor) niso upravni akti in ne akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Študentska organizacija univerze namreč ni nosilec javnega pooblastila (to je lahko le Študentska organizacija Slovenije). Zato se njeni akti ne morejo izpodbijati v upravnem sporu. Za nadzor med njimi so po določbah študentske ustave pristojni organi Študentske organizacije Slovenije (skupščina po 18. členu, nadzorna komisija po 37. členu in razsodišče po 45. členu).

V upravnem sporu je mogoče izpodbijati le akte volilnih organov in volilnih komisij izdanih v zvezi z Zakonom o lokalnih volitvah oziroma Zakonom o volitvah v Državni zbor, kar pa sporni akti niso. Kolikor pa tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo zaradi posega v ustavne pravice (ko kot podlago za odločanje v zadevi navaja 2. odstavek 157. člena Ustave RS), pa v tožbi ne navaja niti konkretnih dejanj oziroma aktov niti ne konkretnih ustavnih pravic, v katere naj bi bilo poseženo.

Tožena stranka o zahtevi tožnikov za dovolitev vpogleda v volilni imenik in o zahtevi za izdelavo kopije poimenskega seznama Študentskega zbora tožene stranke v mandatnem obdobju 2003 do 2005 ni odločala kot nosilec javnih pooblastil, zato tudi upravni spor zaradi neizdaje v tožbi zahtevanih listin (izročitev overjenih kopij volilnega imenika in poimenskega seznama Študentskega zbora tožene stranke), ni dopusten.

Ker ni izkazala obstoja spornega pravnega razmerja kot procesne predpostavke za izdajo zahtevane začasne odredbe, je sodišče predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS zavrglo.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je Študentska organizacija Univerze na P. (ŠOUP) pravna oseba (3. člen Zakona o skupnosti študentov - Uradni list RS, št. 38/94, dalje ZSkuS) z javnimi pooblastili (5. člen ZSkuS); zato so akti, ki jih izdaja (zlasti sklep o imenovanju volilne komisije ter razglas o izidu rednih volitev) po svoji naravi upravni akti iz 1. odstavka 3. člena ZUS, saj se z njimi odloča o pravicah študentov, ki kandidirajo na volitvah.

Razlaga sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se določba 2. odstavka 3. člena ZUS nanaša samo na akte volilnih organov v zvezi z volitvami po Zakonu o lokalnih volitvah oziroma Zakonu o volitvah v Državni zbor ni pravilna, saj je omenjeno določbo mogoče tolmačiti tudi širše. Če izpodbijanih aktov ni šteti niti za upravne akte (po 1. odstavku 3. člena), niti za posamične akte, izdane v volilnem postopku (po 2. odstavku omenjenega člena ZUS), pa je podlaga za sodno varstvo po 2. odstavku 157. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) oziroma 3. odstavku 1. člena ZUS, saj gre za akte, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih študentov kandidatov in volivcev na rednih volitvah. Z omenjenimi akti je bila tožeči stranki kratena ustavna pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev iz 44. člena URS.

Volilni imenik oziroma poimenski seznam poslancev Študentskega zbora sta sicer zbirki informacij. Ker pa je predsednik Študentskega zbora zavrnil vpogled vanje, je poseženo v pravice tožeče stranke, torej gre za upravna akta.

Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, da se ji povrne stroške pritožbenega postopka v znesku 45.600,00 SIT ter da se jo oprosti oziroma dovoli odlog plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena tožbo tožeče stranke zavrglo z utemeljitvijo, da akti, ki jih izpodbija s tožbo, niso upravni akti oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa pritožbeno sodišče še dodaja: Drugače kot sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, meni pritožbeno sodišče, da je Študentska organizacija Univerze pravna oseba, ki je na podlagi 2. in 5. člena ZSkuS nosilka javnih pooblastil. Statut Študentske organizacije Univerze pa je dokument, s katerim so (med drugim) urejene tudi vsebine in postopki, ki ta pooblastila udejanjajo in med drugim določajo položaj in možnosti študenta kot člana Študentske organizacije; zato gre za akt, ki ima naravo splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil. Za presojo skladnosti statuta (oziroma njegovih sprememb) ŠOUP z ustavo, zakoni ali podzakonskimi akti, je zato stvarno pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije (106. člen URS in 21. člen Zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije).

Akt o razpisu rednih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP je izdan na podlagi določb statuta ŠOUP (23. člen) in določb na njegovi podlagi izdanega volilnega pravilnika za volitve študentskih poslancev v Študentski zbor ŠOUP (18. člen), ki urejajo volitve. Pomeni posamičen akt, s katerim njegov izdajatelj določi (med drugim) datum in kraj volitev ter ugotovi število mandatov za posamezno volilno enoto. Ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristi s področja zadev, ki so dane Študentski organizaciji Univerze z javnim pooblastilom (5., 6., 7. in 8. člen ZSkuS) je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ne gre za dokončni posamični akt po 1. odstavku 3. člena ZUS. Zato bi bilo za njegovo presojo upravno sodišče lahko pristojno le ob izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 1. člena ZUS, torej če bi bilo z njim poseženo v ustavne pravice posameznika, pa ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Tožeča stranka v tožbi sicer navaja, da naj bi bilo z omenjenim aktom (ter z drugimi, ki jih našteva v tožbi oziroma pritožbi - razglas o izidu glasovanja, sklep o imenovanju Študentske volilne komisije) poseženo v njeno pasivno volilno pravico. Po določbi 43. člena URS pa ni varovana vsaka volilna pravica, ampak je varovana le volilna pravica (tako aktivna kot pasivna) v predstavniški organ države (Državni zbor), varstvo pa se razteza tudi na tiste državne organe, za katere URS zapoveduje splošne volitve (predsednik države). Ker varstvo po 43. členu URS ne zajema volilne pravice v organe Študentske organizacije Univerze, pogoj (iz 3. odstavka 1. člena ZUS), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izpolnjen.

Iz razlogov 1. odstavka 71. člena ZUS tožeča stranka ne more v pritožbi navajati novih dejstev (da naj bi bilo poseženo v njeno pravico do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev po 44. členu URS). Pa tudi sicer se varstvo pravice po omenjenem členu URS navezuje zlasti na 43. člen (volilna pravica), 80. člen (volitve v Državni zbor), 88. člen (zakonska iniciativa), 90. člen (zakonodajni referendum), 96. člen (sestava Državnega sveta), 103. člen (volitve predsednika republike) ter 9. in 138. člen (lokalna samouprava in njeno uresničevanje) URS.

Obstoj spornega pravnega razmerja je procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. členu ZUS. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ta procesna predpostavka ni izkazana, je pravilno odločilo, ko je zavrglo zahtevano izdajo začasne odredbe zaradi začasne ureditve stanja (tožena stranka naj bi v 24. urah izročila prvemu tožniku in drugi tožnici overjeno kopijo volilnega imenika rednih volitev in seznam poslancev Študentskega zbora), ki naj bi nastalo zaradi onemogočanja pridobitve podatkov o študentskih poslancih.

Pritožbeno sodišče je presodilo, da niso podani pritožbeni razlogi, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje tožeča stranka in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS.

O zahtevani oprostitvi plačila sodnih taks oziroma eventualnem odlogu plačila sodnih taks, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v pritožbi, bo odločilo sodišče prve stopnje.