Jedro

V obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov, pač pa za to, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost.

Izrek

Pritožba dolžnika E.G. se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 29.5.2002, ki je bila prekinjena s sklepom z dne 8.7.2004 nadaljevalo z ustanoviteljem družbe T. d.o.o. z E.G.; II. izvršbo dovolilo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari; III. dolžniku naložilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 12.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila.

Proti navedenemu sklepu je glede njegove I. točke dolžnik E.G. po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je zanj odločitev sodišča, da se postopek nadaljuje z ustanoviteljem družbe nesprejemljiva in nezakonita. Ustanovitelj oz. pritožnik je z vlogo z dne 13.1.2004 pri Okrožnem sodišču v N. zahteval uvedbo stečajnega postopka za družbo T. d.o.o.. V predlogu je navedel, da družba zaradi insolventnosti in izgub v preteklih letih ni v stanju, da bi lahko poslovala. Predlogu, ki ga je družba posredovala sodišču je bil priložen rubežni zapisnik iz katerega je razvidno, da družba nima premoženja. Sodišče je za družbo odprlo stečajni postopek pod opr. št. St in z dopisom z dne 25.2.2004 družbo pozvalo, da plača predujem v višini 300.000,00 SIT. Z ozirom na to, da družba ni bila v stanju plačati navedenega zneska, je sodišče štelo njeno vlogo po oprostitvi plačila predujma z dne 17.2.2004 kot pritožbo, ki jo je odstopilo v reševanje Višjemu sodišču v K.. Vse navedeno kaže, da je bil za družbo predlagan in odprt stečajni postopek, v katerem mora Višje sodišče odločiti o pritožbi. Zato je v izpodbijanem sklepu zapisana odločitev Okrajnega sodišča v N. preuranjena in nezakonita. Poleg tega pritožnik smatra, da se v danem primeru nepravilno uporablja in utemeljuje izdani izpodbijani sklep z določili Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Po prepričanju pritožnika je namreč nevzdržno, da se navedeni zakon uporablja za družbo, ki je bila ustanovljena v letu 1994, ko navedenega zakona še ni bilo in je takrat to vprašanje urejal le Zakon o gospodarskih družbah. Z zakonom, v skladu s katerim je bila družba T. d.o.o. ustanovljena, ni v nobenih določilih le ta predpostavljal odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, razen v primerih, ko je družba prenehala po določilih navedenega zakona - po skrajšanem postopku.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila za sodišče prve stopnje bistvena za izdajo sklepa v njegovem izpodbijanem delu ugotovitev, da je bil prvotni dolžnik, družba T. d.o.o., dne 19.5.2004 izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Izbris družbe je bil objavljen v Ur. l. RS, kar pomeni, da je upnik pravočasno, v enoletnem roku od objave izbrisa predlagal nadaljevanje postopka zoper ustanovitelja - družbenika izbrisane družbe. Pravne posledice izbrisa iz sodnega registra določa 27. člen ZFPPod, ko v 1. odst. določa, da z izbrisom iz sodnega registra gospodarska družba preneha, pri čemer se glede na določilo 4. odst. navedenega člena šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v 1. odst. 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), torej izjavo o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe. S tem, da je bil postopek izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po določilih Zakona o gospodarskih družbah v obravnavanem primeru zaključen, pa se pokaže za obravnavani primer kot pravno popolnoma nepomembno dejstvo, da naj bi pritožnik že 13.1.2004 pristojnemu sodišču podal predlog za začetek stečajnega postopka nad prvotnim dolžnikom. Kot taka pa je tudi neupoštevna okoliščina, da naj bi bila vložena pritožba zoper poziv stečajnega sodišča, da dolžnik plača predujem za stroške v zvezi s stečajnim postopkom. Navedene okoliščine namreč v ničemer ne spreminjajo za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika edino pomembnega dejstva, da je bila družba T. d.o.o. iz sodnega registra že izbrisana in to po določilih ZFPPod. Neutemeljeni pa so tudi, po oceni pritožbenega sodišča, očitki pritožnika, da se v danem primeru nepravilno uporablja in utemeljuje izdani sklep z določilo ZFPPod, saj zakon, v skladu s katerim je bila družba T. d.o.o. ustanovljena (ZGD), ni v nobenih določilih predpostavljal odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, razen v primerih, ko je družba prenehala po določilih skrajšanega postopka. V zvezi s temi očitki se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-135/00 z dne 4.11.2002 po kateri v obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov pač pa zato, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost. Zato je tudi z ZFPPod uvedena sankcija v obliki odgovornosti družbenikov za obveznosti tistih družb, ki so bile iz sodnega registra izbrisane po določilih navedenega zakona dopustna. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.