Jedro

Glede na dikcijo petega člena pogodbe zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.

Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitvi nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 639,28 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta od toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo na tistem delu parc. št. 1315/11, k. o. X. , z ID znakom 000, v izmeri 10.339 m2, ki je po elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru pridobil novo parcelno številko, vknjižila lastninska pravica tožnikov, vsakega do ½, sicer bo tako listino nadomestila sodba. Odločilo je tudi, da sta tožnika dolžna toženki povrniti 977,80 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko določenih razlogov pritožujeta oba tožnika. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno predlagata razveljavitev sodbe ins njene delitve razviden iz prilož vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pogodba o razdružitvi nepremičnin z dne 1. 12. 2007 določa, kako se v naravi deli parc. št. 1315/2, k.o. X, ker je zarienega katastrskega načrta in orto foto posnetka. Zato je sklep sodišča prve stopnje, da dogovora o delitvi parcele med pravnim prednikom tožnikov in toženko ni bilo, v nasprotju z določilom šeste točke notarskega zapisa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki določa, da je razdružitev parcel označena na priloženem izrisu digitalnega katastrskega načrta in digitalnem orto foto načrtu. Notarski zapis ima učinek javne listine, ki dokazuje resničnost tega, kar je v njem zapisano. Pogodba o razdružitvi nepremičnin je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, a je sodišče kljub temu štelo, da do dejanskega sporazuma o delitvi nepremičnine med toženko in pravnim prednikom tožnikov ni prišlo, saj dogovora niso potrdile priče. Obstoj drugačnega načina delitve parcele, bi toženka lahko dokazovala le z drugačno pogodbo ne pa s pričevanjem prič. Napačen je zaključek, da toženka z zarisom delitve parcel v mapni kopiji in orto foto posnetku ni bila seznanjena, saj je v listini, predloženi s strani tožnikov, sama napisala, da se dogovarjajo samo o parceli gozda in zazidljivi parceli 1315/2. Pa tudi, če toženka dejansko ne bi vedela, kako je notar v pogodbi zarisal način delitve parc. št. 1315/2, k. o. X. to ni relevantno, saj je toženka pogodbo o razdružitvi, katere sestavni del je skica na katastrskem načrtu, podpisala. Izpoved toženke, da s skico, ki je sestavni del pogodbe, ni bila seznanjena, izpodbija njen podpis na pogodbi. Z izpodbijano sodbo je prekršeno načelo pacta sunt servanda in določilo 82. člena OZ. Če pa je toženka pogodbo sklenila v zmoti, bi jo morala izpodbijati, česar pa ni storila. Ni verodostojna izpoved notarja, da naj bi skica delitve, ki je bila del pogodbe, nastala še pred dogovorom pogodbenih strank o dejanski razdružitvi nepremičnine, saj je nelogično, da bi stranke pogodbo o razdružitvi sklepale, če se o delitvi ne bi dogovorile. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni moč preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožb tožeče stranke in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pravni prednik tožnikov V. M., toženka in V. Š. so se s pogodbo o razdružitvi nepremičnin z dne 1. 12. 2007 (v nadaljevanju pogodba) dogovorili o delitvi solastnih nepremičnin tako, da pravni prednik tožnikov ter toženka prejmeta v naravi določena zemljišča, solastnica V. Š. pa dobi svoj solastni delež izplačan v denarju (prvi člen pogodbe).

6. Pritožbene navedbe, da je delitev parc. št. 1315/2 k. o. X. razvidna zgolj iz priložene skice in orto fotoposnetka, ki predstavljata sestavni del pogodbe o razdružitvi nepremičnin, niso utemeljene. Peti člen pogodbe o razdružitvi namreč določa, da pravni prednik tožnikov V. M. prejme v solast delež parc. št. 1315/2, označen na priloženi skici in v naravi. Navedeno potrjuje tudi izpovedba notarja, da je pravnega prednika tožnikov in toženko po podpisu pogodbe napotil na odmero parcele v naravi. Glede na dikcijo petega člena pogodbe tako zgolj označba delitve nepremičnine na skici še ne zadošča za obstoj dogovora o delitvi nepremičnine, saj mora biti delitev opravljena tudi v naravi.

7. Glede na to, da skice delitve, na katero se sklicujeta tožnika, nista podpisala pravni prednik tožnikov in toženka, temveč jo je šrafiral in podpisal notar M. B. v nenavzočnosti toženke, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju soglasja pravnega prednika tožnikov in toženke glede razdelitve nepremičnine, kot je označena na skici. Glede na vsebino določila petega člena pogodbe in okoliščin izrisa skice so neutemeljene tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je toženka s podpisom pogodbe o razdružitvi nepremičnin naknadno soglašala, da se delitev opravi skladno z zarisom na skici, in je zato dolžna nositi posledice svojega ravnanja (zmote). Za sklenitev dogovora mora med strankama obstajati soglasje o bistvenih sestavinah (16. člen OZ) pogodbe, ki v obravnavanem primeru glede označene delitve nepremičnine na skici ni bilo podano. Naknadna seznanitev toženke s skico delitve, s katero se ni strinjala, ne zadošča za sklep o naknadnem soglasju z označeno delitvijo nepremičnine na skici. Glede na ugotovljen namen sklenitve pogodbe o razdružitvi (izplačilo tretje solastnice) pa tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je nelogično, da bi stranke pogodbo sklepale, če se o delitvi ne bi pred podpisom pogodbe dogovorile. Nasprotno, če bi bila med strankami že dogovorjena dokončna delitev, ni razlogov, da bi ostale solastnice nepremičnine.

8. Ne drži pritožbeno izvajanje, da je bila pogodba o razdružitvi nepremičnin sklenjena v obliki notarskega zapisa. Kot izhaja iz izpovedbe notarja M. B., ki je pogodbo sestavil, gre za zasebno listino, ki je pogodbene stranke niso hkrati podpisale. Zato pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbo presojati kot javno listino, ki dokazuje resničnost v njej navedenega, niso utemeljene.

9. Pritožbene navedbe, da bi morala toženka obstoj drugačnega zatrjevanega dogovora o delitvi nepremičnine dokazovati z drugačno pogodbo, ne pa s pričami, so za odločitev v zadevi nerelevantne. Dokazno breme o obstoju dogovora o načinu delitve nepremičnine, kot je zarisan v priloženi skici, je bilo na tožnikih, ki pa mu nista zadostila (7. in 212. člen ZPP). Navedena ugotovitev tako utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.

10. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in razumljivi, med njimi ni nasprotij, zato očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta neupravičena tudi pritožbena očitka o zmotni uporabi materialnopravnega določila 82. člena OZ in kršitvi načela pacta sunt servanda (9. člen OZ).

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožnika s pritožbama nista uspela. Toženi stranki pa so v pritožbenem postopku nastali stroški odgovora na pritožbo v znesku 639,28 EUR, in sicer stroški pritožbenega postopka po tar. št. 3210 znašajo 504,00 EUR, materialni stroški 20,00 EUR po tar. št. 6002, kar upoštevaje 22 % DDV znaša 639,28 EUR. Glede na uspeh v pritožbenem postopku sta tožnika dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 639,28 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).