Jedro

ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb. Pravnega interesa za priznanje udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev ni mogoče utemeljevati z (boljšo) možnostjo vpogleda listin, ki bi lahko služile kot dokaz v drugih postopkih.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev potrdi.

Obrazložitev

Pritožnik je zahteval od Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija), da mu prizna v postopku nadzora nad poslovanjem S. b. p. d. d.d. iz Ž. (v nadaljevanju: BPD) status stranke. Svoj pravni interes je obrazložil z okoliščino, da je Agencija v omenjenem postopku pridobila od BPD številne dokumente, ki bi mu lahko olajšali dokazovanje obstoja njegovih terjatev v pravdnih postopkih, ki jih vodi proti BPD, če bi jih kot stranka lahko vpogledal. Zahtevo pritožnika je predsednik senata Agencije z izpodbijano odločbo zavrgel. Navedel je, da se lahko udeležuje oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z odločbo Agencije prizadet, samo postopkov za izdajo soglasja ali dovoljenja. Ni pa zakonskih določb, ki bi dopuščale v postopkih nadzora udeležbo drugih oseb razen oseb, nad katerimi opravlja Agencija nadzor. Ker procesne predpostavke za ugoditev zahtevi niso izpolnjene, pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti, je bilo treba zahtevo pritožnika zavreči. Odločbo Agencije izpodbija pritožnik s pritožbo. Navaja, da je Agencija kršila določbe postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da pritožniku prizna lastnost udeleženca postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Upravičenosti zahteve za priznanje položaja udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija po določbah Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS štev. 6/94; v nadaljevanju: ZTVP), pritožnik ne more utemeljevati z določbami Zakona o upravnem postopku, ampak z določbami ZTVP, oziroma podrejeno samo še smiselno z določbami Zakona o pravdnem postopku (2. odst. 161. člena ZTVP).

ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb (1. in 2. odst. 163. člena ZTVP ter 61. do 72. člen ZTVP). To je tudi razumljivo. V postopu nadzora kontrolira namreč Agencija pravilnost poslovanja z vrednostnimi papirji oziroma pravilnost vodenja poslovnih knjig (1. odst. 63. člena ZTVP). Ta kontrola in ukrepi v zvezi z njo ne posegajo v pravne interese drugih v tem smislu, da bi lahko zahtevali položaj udeleženca v postopku nadzora. Zato ZTVP tudi nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeleževati se postopka nadzora. Nadzorovanje zakonitosti poslovanja, v katerem se (še) ne odloča o upravičenjih nadzorovane osebe, že pojmovno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku.

Dodatno k navedenemu razlogi, s katerimi zatrjuje svoj pravni interes za priznanje položaja udeleženca, ne morejo pritožniku omogočiti tega položaja v nobenem postopku, ki se vodi po določbah ZTVP. Svoj pravni interes bi lahko izkazoval s kakšno koristjo ali škodo zaradi izdaje soglasja ali dovoljenja, oziroma zaradi odvzema dovoljenja, ne pa z možnostjo vpogleda v listine v spisu Agencije zaradi potreb nekega drugega postopka - pravdnega postopka. Kako se pribavljajo te, če jih nima pravdna stranka sama, določa Zakon o pravdnem postopku v 3. odst. 232. člena ter v 233. in 234. členu.

Agencija (predsednik senata) je pravilno ravnala, da je zahtevo za priznanje položaja udeleženca zavrgla že v postopku predhodnega preizkusa zahteve. Udeležbe v postopku nadzora ni, kot je obrazloženo zgoraj. Zahteva za priznanje lastnosti udeleženca tako ni dovoljena. To je Agencija v izpodbijani odločbi navedla. Čim je tako, ni upravičene osebe za vložitev zahteve za priznanje položaja udeleženca. To pa je razlog za zavrženje zahteve po 1. odst. 166. člena ZTVP. Nedovoljenosti udeležbe namreč ni mogoče odpraviti.

Razloge za zavrženje izpodbijana odločba ima. Nasprotne pritožbene navedbe niso točne. Razne nadaljnje pritožbene navedbe v zvezi z možnostjo vpogleda v listine, ki so v spisu, pa glede na do sedaj obrazloženo za odločitev niso pomembne.

Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker tudi tisti pritožbeni razlogi niso podani, ki jih mora pritožbeno sodišče po 1. odst. 356. člena ZPP upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.