Jedro

Nepremičnina mora biti v predlogu za izvršbo označena zgolj s parc. št. in katastrsko občino.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I. in III. razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno v nadaljnjem postopku.

Obrazložitev

V izpodbijanem delu sklepa je sodišče zavrnilo predlog za izvršbo glede izpraznitve in izročitve nepremičnine pripisane pri vl. št. ..., parc. št. ... k.o. V. Sodišče je zavrglo predlog z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi glede nepremičnine, vl. št. ..., parc. št. ... k.o. V. Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik in uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker obstojijo nasprotja med razlogi in izrekom izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da je bil predlog dopolnjen, pa je kljub temu predlog zavrnilo. Materialno pravo in sicer čl. 3 tč. 5 Zakona o zemljiški knjigi določa kot identifikacijski znak zemljiške parcele le parc. št. in katastrsko občino. Tudi po čl. 2 in 18 Zakona o evidentiranju nepremičnin je identifikacijska oznaka nepremičnine le parcelna številka in katastrska občina. Vložna številka ni bistveni znak, saj se parcele lahko prenašajo v različne vložne številke. Upnik je nepremičnino označil tako, kot je označena v zemljiški knjigi, zato bi sodišče moralo dovoliti izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica pravilno poudarja, da je po čl. 3 in 140 Zakona o zemljiški knjigi identifikacijski znak nepremičnine le parc. št. in katastrska občina.

Vložna številka v pozitivni zakonodaji ni določena kot identifikacijski znak nepremičnine. Upnik je v dopolnjenem predlogu predlagal izvršbo na nepremičnino s takim identifikacijskim znakom, s katerim je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, zato bo sodišče odločalo o predlogu za izvršbo, saj je bil predlog v izpodbijanem sklepu neutemeljeno zavrnjen (čl. 168 Zakona o izvršbi in zavarovanju).