Jedro

Tudi v nepravdnem postopku je treba stroške zahtevati pravočasno, torej najpozneje do konca obravnave oziroma naroka, ki je bil pred odločitvijo o stroških.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se v 1. odstavku spremeni tako, da se zavrne predlog predlagatelja za povračilo skupnih stroškov.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu I. B. st. naložilo, da mora predlagatelju I. B. ml. plačati skupne stroške izvedenca v znesku 511,45 EUR v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje in kot bistveno navaja, da je predlagatelj prepozno priglasil stroške. Do konca obravnave nobena od strank ni priglasila stroškov. Potem ko je bil sprejet sklep o razdružitvi premoženja, se je predlagatelj 3.11.2009 pritožil in podredno podal predlog za odmero stroškov. Ob smiselni uporabi Zakona o pravdnem postopku – ZPP, bi stroške moral priglasiti najkasneje do konca naroka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe, ki jih je po krivdi povzročil predlagatelj.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem nasprotnega udeleženca, da je tudi v nepravdnem postopku treba stroške zahtevati pravočasno, torej najpozneje do konca obravnave oziroma naroka, ki je bil pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Tako določa 3. odstavek 163. člena ZPP, ki ga je v konkretnem primeru treba uporabiti v zvezi s 37. členom ZNP – Zakona o nepravdnem postopku, ki pravi, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. ZNP nima posebnih določb o tem, kdaj je treba zahtevati stroške. Zato je treba uporabiti že navedeno določbo ZPP.

Kot izhaja iz spisa, nasprotni udeleženec ni zahteval stroškov do konca naroka, pač pa šele s posebno vlogo v okviru roka za pritožbo zoper sklep o delitvi solastnine.

Sodišče druge stopnje je tako pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog predlagatelja za povrnitev skupnih stroškov. Zavrnilo pa je tudi predlog nasprotnega udeleženca za povrnitev pritožbenih stroškov, kajti pritožnik jih mora kriti sam po 1. odstavku 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ne gre za situacijo iz 5. odstavka navedenega zakona, po katerem bi pritožbeni stroški nastali po krivdi predlagatelja. Predlagateljev neuspeh s predlogom za odmero stroškov še ne predstavlja krivde na njegovi strani.