Jedro

Okoliščina, da sodišče ne zahteva izjave organa od katerega naj bi listina izvirala, o njeni prisotnosti, lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba v celoti razveljavi (2. in 3. točka odločitve).

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr.št. I 98/00788 z dne 19.5.1998, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 152.433,00 SIT, v 15 dneh. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom odločilo, da se stroškovna odločba nanaša le na toženca.

Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožujeta toženka in toženec po svoji pooblaščenki.

Toženka pritožbe proti sodbi glede glavne stvari ni obrazložila, nasprotovala pa je tudi stroškovni odločbi,ki je bila kasneje spremenjena s popravnim sklepom.

Toženec uveljavlja "vse pritožbene razloge". Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na ponarejene listinske dokaze, toženec pa je o njihovi neverodostojnosti izpovedal na glavni obravnavi. Toženec je prava neuka oseba z osnovnošolsko izobrazbo. Je brezposeln in nima denarja za odvetnike in izvedence. Zakaj je sploh tožen, mu je bilo ob sprejemu sklepa o izvršbi popolnoma nejasno. Kot priča je bil zaslišan v kazenskem postopku proti S. K. iz Domžal, direktorju P... d.o.o., ki nastopa kot prodajalec avtomobila. Ker so mu, kot priči ob zaslišanju v kazenskem postopku proti K.. povedali, da je šlo za fiktivno prodajo več avtomobilov, množično ponarejanje kupoprodajnih pogodb in ponarejanje prometnih dovoljenj ter vinkulacijskih potrdil zavarovalnice, je bil prepričan, da bo lahko zgodbo pojasnil tudi na obravnavi v konkretni pravdni zadevi in bo zato sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek. Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, naj bi toženec plačal znesek 2.598.960,00 SIT, razlika pa je predmet tožbenega zahtevka. Toženec je jasno povedal, da je brezposeln že od leta 1988, da nima premoženja in živi v najemniškem stanovanju, priložnostno pa polaga keramične ploščice. Nikoli v življenju ni imel toliko denarja, kolikor naj bi dal pologa. Povedal je tudi, da podpis na pogodbi ni njegov in ne pozna L. T. Iz vsega navedenega bi se sodišču moral poroditi vsaj sum v pristnost pogodbe in bi moralo tudi navesti razloge o tem vprašanju. Sodišče tudi ni presodilo vinkulacijskega potrdila Zavarovalnice Slovenica v zvezi s toženčevimi trditvami, da avtomobila ni nikoli kupil. Pri odločanju se je sodišče oprlo na listino - prometno dovoljenje. Listina je očitno ponarejana, saj naj bi jo izdala Upravna enota Domžale - oddelek za upravne notranje zadeve, žig na prometnem dovoljenju pa je žig RS Mestna uprava za notranje zadeve - Mesto Ljubljana. Kljub vztrajnim trditvam toženca, da avtomobila ni nikoli registriral in dvignil prometnega dovoljenja, sodišče ni dovoljenja niti toliko podrobno pogledalo, da bi ugotovilo očitna nasprotja. Toženčeva pooblaščenka je opravila poizvedbe pri UE Domžale o pristnosti prometnega dovoljenja, dobila pa je odgovor, da toženec ni bil nikoli lastnik predmetnega avtomobila. P..... d.o.o. je očitno ponaredila kupoprodajno pogodbo, prometno dovoljenje in vinkulacijsko izjavo zavarovalnice, ter pridobila od tožeče stranke plačilo vtoževanega zneska. Ko tožeča stranka ni dobila plačila od toženca, je vložila predlog za izvršbo. Popolnoma gotovo je, da je tožeča stranka vsaj med tem postopkom izvedela, da toženec avtomobila ni kupil, da so listine ponarejene in da v zvezi z zadevo teče kazenski postopek. Predstavniki tožeče stranke so bili zaslišani v kazenskem postopku. Tožeča stranka je tudi brez obrazložitve umaknila tožbo proti poroku - L. T., ker je vedela, da bo tožbo izgubila, če se bosta na obravnavi pojavili osebi, ki bosta skladno trdili, da pogodbe nista podpisali in se ne poznata.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi toženke: Toženkina pritožba proti sodbi ni obrazložena in jo je zato pritožbeno sodišče upoštevalo le glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2. 6., 7., 8., 11., 12. in 14 točke 2. odstavka 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). S tem v zvezi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo umik tožbe proti toženki, s sodbo pa je odločilo, da ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, torej tudi v ugodilnem delu, ki se nanaša na toženko. Zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek v nasprotju z razlogi sodbe.

O pritožbi toženca: Toženec v pritožbi pravilno poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje podvomiti v verodostojnost listin, ki jih je tožeča stranka predložila v fotokopiji. To še posebej velja za navedeno fotokopijo prometnega dovoljenja, iz katere so razvidne v pritožbi navedene pomanjkljivosti. Vsaj v zvezi s prometnim dovoljenjem bi moralo sodišče prve stopnje podvomiti v njegovo verodostojnost in tem v zvezi zahtevati izjavo organa, ki naj bi ga izdal (4. odstavek 224. člena ZPP). Okoliščina, da sodišče ni opravilo ustreznih poizvedb, je vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, s tem v zvezi pa je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov razveljavilo izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavkom 354. člena ZPP. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom ima podlago v 3. odstavku 165. člena ZPP.