Jedro

Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. III N 850/2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagateljice za spremembo odločbe o stikih z dne 29. 12. 2020 v celoti zavrne. Ugodilo pa je predlogu nasprotnega udeleženca za spremembo odločbe o stikih in je na novo odločilo, da bodo stiki med mld. otrokom in očetom, namesto tako kot so bili nazadnje določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. N 364/2017 z dne 23. 6. 2020, le-ti potekali tako, da bo mld. otrok preživel izmenjaje en teden pri očetu in en teden pri materi, izmenjava pa se bo vršila vsak ponedeljek po zaključku pouka. Odločilo je, kako bodo potekali stiki v času med poletnimi počitnicami in kako bodo potekali med božičnimi in novoletnimi prazniki. Odločilo je še, da se lahko starša o stikih sproti dogovorita tudi drugače. Udeleženca nosita vsak svoje stroške tega postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nesporno, da je po razpadu življenjske skupnosti obeh staršev potekalo več sodnih postopkov, v katerih sta uredila in urejala vprašanje, komu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo ter, kako bodo potekali stiki. V tem postopku pa sta tako predlagateljica, kakor tudi nasprotni udeleženec zahtevala spremembo stikov, kot so bili nazadnje dogovorjeni s sodno poravnavo. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev obeh udeležencev tega postopka in na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je med staršema bilo nesporno, da je prišlo v vmesnem času do spremenjenih okoliščin, pri čemer sta razlog, za potrebo po ponovni spremembi sodno, večkrat že določenih stikov starša prikazovala različno, oba pa sta vsak na svoj način interpretirala otrokove izjave o tem, kakšne stike si otrok želi z njima. Sodišče pa ni moglo ugoditi predlogu predlagateljice za spremembo stikov, za zmanjšanje obsega stikov z očetom, na način kot ga je predlagala mati, saj bi to pomenilo odločitev v nasprotju z željami mld. otroka, ki si želi enakomernega preživljanja časa z obema staršema. Prav tako pa bi krčenje stikov z očetom pomenilo tudi škodo za nadaljnji razvoj otrokove samopodobe, saj je otroku nedvomno v korist, da imata na njegov psihofizični razvoj enake možnosti vpliva oba starša, ki imata za to tudi vse starševske in osebnostne kompetence. Sodišče je predlog matere za skrčitev stikov zavrnilo kot neutemeljen. V pretežni meri pa je ugodilo nasprotnemu predlogu očeta, ko je ta predlagal, da se stiki uredijo na način, da bo deček z vsakim od staršev preživljal po en teden in je predlagal ureditev stikov tudi za čas poletnih počitnic. Po oceni sodišča prve stopnje bo na takšen način bistveno zmanjšana možnost spora med obema staršema, potreba po medsebojnem usklajevanju, ki je bilo vsa leta dotlej, glede na številne postopke očitno oteženo, zmanjšane bodo možnosti konfliktov, v katerih bi bilo potrebno posredovanje policije, starša bosta lahko konstruktivneje in samostojneje opravljala svojo vlogo, obenem pa bo jasno razvidno tudi v kolikor in kateri od staršev ne bo zadovoljivo poskrbel za otrokovo pripravo na šolo, v času, ki ga bo preživel z vsakim od njiju. Sodišče je sledilo očetovemu predlogu za ureditev stikov, ker je ocenilo, da bo na takšen način otrok tudi razbremenjen nošenja težke torbe v šolo, da bo na tak način lahko redno opravljal obveznosti in imel vse potrebščine, da ne bo zapletov v zvezi z oblačili, ki sta jih starša tudi izpostavljala in da bosta oba starša lahko tudi enakomerno poskrbela za njegovo preživljanje in oskrbo v času, ki ga bo preživel pri vsakem izmed njiju. Sodišče je zaključilo, da bo le na takšen način zagotovljene koristi mld. otroka, še zlasti ob dejstvu, da si želi otrok enakovredno preživeti čas med staršema in to poudarja že več let. Sodišče prve stopnje je pri odločanju upoštevalo mnenje CSD ter poročilo Osnovne šole .... Iz obeh dokazov pa izhaja, da tako oče kot mati lahko na mld. A. A. preneseta znanje, spretnosti, osebnostne lastnosti, vedenjske vzorce in vrednotne usmeritve, ki so bistvene za njegov razvoj, zato tudi ne vidi razloga, zakaj svojega sina ne bi vzgajala v enakomernem deležu. Sodišče je po izvedbi vseh dokazov v postopku na prvi stopnji ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, zato dopolnilnega mnenja izvedenke psihološke stroke ni izvedlo, prav tako ni angažiralo drugega izvedenca psihološke stroke, ker je sodišče ocenilo, da bi to po nepotrebnem podaljševalo postopek, obenem pa bi to povzročilo tudi nepotrebno dodatno obremenjevanje mld. otroka, ki je svoje mnenje podal tudi s pomočjo zagovornika otroka. Pravno podlago za odločanje o stikih s starši je sodišče prve stopnje temeljilo na določbi 141. člena Družinskega zakonika, ki v prvem odstavku določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Iz določbe osmega odstavka iste zakonske določbe pa izhaja, da sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sodišče je o stroškovnih posledicah tega postopka odločalo ob upoštevanju določbe 101. člena ZNP-1, po prostem preudarku.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica po pooblašenki. Pritožbo podajo iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju predlagateljice je sodišče napačno odločilo s tem, ko je zavrnilo predlagateljičin predlog za spremembo odločbe o stikih, po katerem bi stiki potekali na način, da prvi teden prevzame oče mld. A. A. v petek po pouku v šoli in mld. A. A. ostane pri očetu do ponedeljka zjutraj, ko ga oče pelje v šolo; v ponedeljek popoldne pride po mld. A. A. v šolo mati, pri kateri ostane mld. A. A. do četrtka zjutraj, ko ga mama odpelje v šolo; drugi teden prevzame mld. A. A. v četrtek po pouku v šoli in mld. A. A. ostane pri očetu do petka zvečer do 20.00 ure, ko ga oče pripelje na materin dom, pri kateri ostane otrok do naslednjega stika z očetom, ki poteka kot je določeno za prvi teden. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. V tem postopku je bil ključen predlagateljičin dokazni predlog po dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije B. B., ki je bilo izdelano v zadevi N 364/2018 z dne 18. 5. 2020 in ustno dopolnjeno. Sodišče ni prepričljivo pojasnilo nepotrebnost izvedbe predlaganega dokaza. Po mnenju predlagateljice iz mnenja B. B. izhaja, da ima oče slabše možnosti za izvajanje starševske skrbi, kot jo ima mati. Sodišče prve stopnje pa ni upoštevalo, kar izhaja iz mnenja izvedenke, da izražanje otrokove želje, da bi pri obeh starših bil enako časa, ne pomeni njegove pristne želje. Pritožnica je mnenja, da bi bilo šele z dopolnitvijo in zaslišanjem izvedenke na naroku, ter s presojo morebitnih novih okoliščin, ki bi utegnile vplivati na otrokov izraz mnenja o predlaganih stikih bilo mogoče sprejeti pravilno odločitev, ki bi temeljila na popolno ugotovljenem dejanskem stanju. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, ki bi izhajalo iz mnenja izvedenke je odločitev sodišča neprepričljiva in zmotna. Sklep sodišče tudi zato ni ustrezno obrazložen. Sodišče daje večjo težo otrokovi izjavi in mnenju CSD, zanemari pa mnenje izvedenke, ki se je že izrekla glede pristnosti otrokove izjave o izvajanju stikov. Iz mnenja izhaja, da je otrok čustveno bolj navezan na mamo in na okolje in je potrebno povečati število dni, ki jih otrok preživi z mamo. Predlagateljica je glede izvajanja stikov, ki jih je sedaj določilo sodišče mnenja, da niso v korist mld. otroka. Sodišče se v sklepu do posameznih dogodkov, ki jih je v predlogu natančno opredelila predlagateljica ni opredelilo in se mu niso zdela bistvena za presojo o konkretnem predlogu. S pomočjo izvedenke bi lahko sodišče ugotovilo, da izjava otroka, podana pred CSD in pred Varuhom otrokovih pravic ni pristna ter jo je potrebno presojati pazljivo, predvsem z angažiranjem izvedenca, ki bi o tem ustvaril širšo sliko oziroma bi v tem primeru sledilo mnenju izvedenke, ki je glede stikov izrazila mnenje, da niso odraz njegove prave volje. Izvedenka je v svojem mnenju opozorila, da bi bilo otroku potrebno omogočiti več stikov z mamo na mesec, saj je otrok čustveno bolj navezan na mamo in okolje ter je potrebno povečati število dni, ki jih preživi z njo. Mld. otrok je sedaj v fazi iskanja identitete, ko je pomembno, da mu starši prisluhnejo in prepoznavajo njegove potrebe, ki jih izraža na različne načine, tudi z neverbalnimi dejanji. Pri očetu tovrstne podpore in vzpodbude ni deležen, kar se kaže tudi v zmanjšani učni uspešnosti, ki jo sodišče zanemari, čeprav je evidentno, da otrok večino šolskih nalog opravi doma, pri materi. Sodišče pri določitvi stikov ni upoštevalo okoliščin, da oče ne poskrbi, da bi se sin udeleževal zunajšolskih dejavnosti in se družil z vrstniki, pri očetu pa nima družbe svojih vrstnikov, izmenjevalni stiki en teden pri enem, drugi teden pri drugem staršu niso v korist otroka in to izhaja tudi iz mnenja izvedenke, kateremu sodišče daje premajhen pomen oziroma ga v večji meri povsem prezre. Nesporno je namreč, da bi morala mati biti tista, ki bi imela kakšen dan stikov več. Predlagateljica je v pritožbi še izpostavila, da tudi odločitev o stikih med počitnicami, ne zasleduje otrokove koristi. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj bi ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju moralo zaključiti, da je predlagateljičin predlog za spremembo stikov utemeljen in ga ne bi zavrnilo. Sodišče je tudi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je napačno uporabilo tudi razlago vsebine izvedeniškega mnenja, zaradi česar je napačno ugotovilo tudi dejansko stanje. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, ter se zadeva vrne v ponovno odločanje in da se spremeni odločitev o stroških, nastalih na prvi stopnji. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta starša mld. otroka v postopku N 364/2018 dne 23. 6. 2020 sklenila sodno poravnavo, s katero sta na novo uredila stike mld. otroka z očetom na ta način, da oče prevzema otroka v ponedeljek po opravljenih obveznostih v šoli in z njim preživi čas do naslednjega ponedeljka, ko ga zjutraj preda v šoli in ga nato prevzame mati, s katero preživi čas do naslednjega ponedeljka, ko ga odda v šoli. Starša sta za vmesni čas podrobneje uredila stike z drugim staršem tako, da sta se dogovorila tudi, da v vmesnem času med tednom, ko je mld. otrok pri očetu, pride po njega mati v torek po pouku in ga v četrtek zjutraj v šoli odda, v tednu, ko pa je otrok z materjo pa ga oče v sredo po pouku prevzame v šoli in ga v četrtek zjutraj v šoli tudi odda. Uredila sta tudi stike za čas poletnih počitnic, ki ga bo otrok delno preživel z očetom, ostali čas pa bo preživel z mamo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da izvajanje takšnih stikov ni v otrokovo korist. Sodišče je namreč ugotovilo, da bo na takšen način ureditve stikov kot ga je določilo s sedanjim sklepom z dne 14. 1. 2023, otrok razbremenjen nošenja težko torbe v šolo, da bo na tak način lahko redno opravljal šolske obveznosti in imel vse potrebščine, da ne bo zapletov v zvezi z oblačili, ki sta jih starša tudi izpostavljala in da bosta oba starša lahko tudi enakomerno poskrbela za njegovo preživljanje in oskrbo v času, ki ga bo preživel z vsakim izmed njiju. Sodišče je upoštevalo, da je CSD v zadnjem mnenju z dne 19. 12. 2022, ki ga je izdelal potem, ko mu je sodišče posredovalo tudi izjavo mnenja mld. otroka, podano zagovornici otrok utemeljil svoje mnenje, da so uravnoteženi stiki po načinu teden/teden mld. otroku v največjo korist in da pri tem stališču vseskozi vztrajajo zaradi dejstva, ker je deček svojo željo po enakomernih tedenskih stikih izražal že dalj časa v različnih okoliščinah, tako zagovornici kot strokovnim delavcem CSD, pa tudi šolski svetovalni delavki, njunima staršema, da je njegova želja ostala nespremenjena skozi obdobje dveh let in pol, zato je upoštevanje te želje tudi v največjo korist otroka. Sodišče je ugotovilo, da je CSD izrazil pričakovanja, da bosta starše zmogla upoštevati otrokovo željo in ostati konstruktivna tudi v prihodnje. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zaradi takšnega dejanskega stanja ni mogoče ugoditi predlogu matere za spremembo stikov in sicer za delno zmanjšanje obsega stikov, saj bi to pomenilo odločitev, ki bila v direktnem nasprotju z željo mld. otroka, ki si želi enakomernega preživljanja časa z obema staršema. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi krčenje stikov z očetom lahko pomenilo tudi škodo za nadaljnji razvoj otrokove samopodobe, saj je otroku nedvomno v korist, da imata na njegov psihofizični razvoj enake možnosti vpliva. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da se bo na takšen način izvajanja stikov kot je sedaj določeno, v bistvu zmanjšalo možnost sporov med staršema, potreba po medsebojnem usklajevanju, ki je bilo vsa leta doslej, glede na številne sodne postopke očitno otežena, zmanjšane bodo tudi možnosti konfliktov. Sodišče prve stopnje zaključilo, da bosta starša lahko konstruktivneje in samostojneje opravljala svojo vlogo, obenem pa bo jasno razvidno tudi, kateri od staršev ne bo zadovoljivo poskrbel za otrokovo pripravo na šolo v času, ki ga bo preživel z vsakim od njiju. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke, ki je bila zaslišana pred tem postopkom ugotovilo, da je izvedenka pojasnila, da je pomembno za otroka, da so stiki predvidljivi, izvedenka pa je tudi pojasnila, da je otrok včasih malo zmeden, ker ne ve, kdaj in kje bo pri katerem ob staršev, zato bi bilo koristno, da bi se stiki določili jasneje in da bi bili tudi vnaprej predvidljivi.

6. Pravilno predlagateljica v pritožbi navaja, da iz mnenja izvedenke izhaja, da so osebnostne lastnosti in kapacitete obeh staršev z vidika sposobnosti obvladovanja razvojnih potreb otrok pretežno primerne in da sta oba starša sposobna izvajati starševsko vlogo. Pritožnica zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da se sodišče ni opredelilo o starševskih primernosti obeh staršev glede obsega izvajanja stikov. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta nedvomno oba starša primerna za izvajanje vsakodnevnega varstva, vzgoje in oskrbe otroka in da se ta starševska lastnost najbolj odraža pri izvajanju stikov. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bosta oba starša zmogla upoštevati otrokovo željo za ureditev stikov in ostati konstruktivna tudi v prihodnje, saj sta tudi v procesu zagovorništva delovala konstruktivno, sodelujoče in v največjo korist svojega otroka. Sodišče je zaključilo, da ne dvomi, da sta oba zmožna z otrokom delati za šolo, saj gre za osnovno šolo, oba starša pa imata ustrezno izobrazbo, da mu lahko pri osnovnih stvareh pomagata, saj je mati po poklicu konfekcijski tehnik, oče pa natakar. Nedvomno pa je obema staršema jasno, da v kolikor bo imel njun otrok več težav, se lahko obrneta tudi na šolsko svetovalno delavko, da otroku priskrbi ustrezno strokovno pomoč, dodatne ure pouka ali pa ga predstavi komisiji za pridobitev odločbe, ki mu bo olajšala nadaljnje šolanje. Sodišče je ugotovilo, da do takšnih situacij zaenkrat še ni prišlo, saj tudi iz poročila Osnovne šole ... in iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da ni razbrati, da bi med staršema prihajalo do kakšnih večjih težav.

7. Sodišče v odločitvi ni spregledalo mnenja izvedenke, v delu katerem naj bi izpostavila, da izražanje želje mld. otroka, da bi bil pri obeh starših enako časa, ne pomeni njegove pristne želje. V času, ko je izvedenka izdelala mnenje je bil otrok star 8 let in pol, v času odločanja sodišča pa je bil star že 11 let. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je otrok že v prejšnjem postopku podal svoje mnenje, ki ga je sodišče pridobilo in ga je podal v razgovoru z izvedenko B. B. Sodišče prve stopnje pa je tako mnenje otroka, ponovno pridobilo v tem postopku. Tokrat je sodišče zaradi ugotovitve pristnosti mnenja otroka angažiralo tudi zagovornika otroka, mld. otrok pa je podal svojo izjavo tudi že predhodno na Centru za socialno delo, ki je opravil pregled na domu obeh staršev. Otrok je tudi pri obisku Centra za socialno delo pri materi povedal, da bi raje živel pri očetu. Pri takšnem mnenju pa je otrok vztrajal tudi v okviru postopka zagovorništva, ki ga je sodišče s pomočjo Varuha človekovih pravic izvedlo tekom tega postopka in je bil mld. otroku tudi določena zagovornica. Zagovornica je opravila več srečanj z mld. otrokom. Zagovornici je otrok obrazložil, da so trenutno določeni stiki zanj prenaporni in da si želi, da bi bil en teden pri mami in en teden pri očetu. Sodišče prve stopnje je nato dokazno ocenilo zaključno poročilo in iz poročila izhaja, da je mld. A. A. v svoji izjavi, ki jo je namenil staršema njima sporočil, da ju ima rad in da je srečen, ker se oba tako trudita zanj, da pa si želi, da mama ne bi več tako vztrajala pri svoji ideji, da bi bil manj pri atiju, da je njegova želja, da je z obema enako časa, ker je le tako lahko popolnoma srečen. Po oceni sodišča je kljub pomislekom o pristnosti otrokove želje, ki so bili izraženi v mnenju izvedenke B. B., ki je bilo izdelano dve leti in pol nazaj v predhodnem postopku, takšnemu, sedaj izraženemu mnenju mld. otroka treba dati pomembnejšo težo. Mld. A. A. stopa v najstniško obdobje, ko je ključno, da je slišan, da se njegovo mnenje ne spregleda, da se mu zagotovi možnost, da je njegovim prizadevanjem in željam, ki jih je v sebi že osvojil in za katere izraža prepričanje, da jih je ponotranjil in da bi ga njihova izpolnitev osrečila, treba dati večji pomen in otroku prisoditi tudi ustrezno ureditev stikov v prihodnje. Sodišče je ocenilo, da tudi iz mnenja pristojnega centra izhaja, da kljub nasprotovanju in večletnim nesoglasjem med staršema se sin strinja, da je najpreprostejše to, da bi otrok bil pri vsakem staršu po en teden izmenjaje, kar je po oceni CSD najlažje izvedljivo z logističnega vidika, poleg tega pa je tudi manj predaj oziroma prevzemov otroka, kar pomeni tudi manj možnosti za vzrok konfliktov med staršema. Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok željo po takšnih stikih izrazil že na prvem razgovoru na centru, svojo željo po stikih, ki so bili v tistem času je zaupal tudi šolski svetovalki. CSD je zaključno poudaril, da tako oče kot mati lahko na mld. A. A. preneseta znanja, spretnosti, osebnostne lastnosti, življenjske vzorce in vrednotne usmeritve, ki so bistvene za njegov razvoj, saj tudi ne vidi razloga, zakaj svojega sina ne bi vzgajala v enakomernem deležu. Tako ne držijo pritožbene trditve predlagateljice, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do mnenja izvedenke glede sposobnosti izražanja otrokove želje, saj je to obrazloženo s strani sodišča prve stopnje, da je to mnenje bilo izdelano pred dvema letoma. Sodišče pa je ugotovilo na podlagi neposredne izjave samega otroka, poročila Varuha, podanega preko zagovornice otroka in na podlagi mnenja CSD in Osnovne šole ..., katero obiskuje otrok, da nedvomno izhaja sedanja pristna želja otroka, da bi enako časa preživel tako pri očetu, kakor pri materi. Ker je sodišče prve stopnje tako dokazno ocenilo mnenje izvedenke v povezavi z ostalimi, sedaj bolj aktualnimi dokazi je zato imelo dovolj opore, da je zavrnilo dokazni predlog predlagateljice za dodatno zaslišanje izvedenke oz. za postavitev drugega izvedenca. S tem ni storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je v svoji odločitvi nato obrazložilo, zakaj tega dokaznega predloga ni izvedlo. Sklep sodišča prve stopnje ima v tem delu razloge o odločilnih dejstvih. Sklep sodišča prve stopnje je tako sledil največji otrokovi koristi.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog predlagateljice za večji obseg stikov z otrokom direktno v nasprotju z željo otroka, ki si želi enakomernega preživljanja časa z obema staršema. Sodišče je ugotovilo, da bi krčenje stikov z očetom lahko pomenilo tudi škodo za nadaljnji razvoj otrokove samopodobe, saj je otroku nedvomno v korist, da imata na njegov psihofizični razvoj enake možnosti vpliva oba starša, ki imata za to tudi vse starševske in osebnostne kompetence. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bo takšen način izvajanja stikov kot ga je določilo sedaj, bistveno zmanjšal možnost sporov med obema staršema. Povečala se bo potreba po medsebojnem usklajevanju, ki je bilo vsa leta do sedaj, glede na število sodnih postopkov očitno oteženo, zmanjšane bodo možnosti konfliktov, v katerih bi bilo potrebno posredovanje policije in starša bosta lahko konstruktivneje in samostojneje opravljala svojo vlogo, obenem pa bo jasno razvidno tudi, kateri od staršev ne bo zadovoljivo poskrbel za otrokovo pripravo na šolo, v času ki ga bo otrok preživljal z vsakim od njiju. Sodišče ne dvomi, da sta oba zmožna z otrokom delati za šolo, saj gre za osnovno šolo, oba starša pa imata ustrezno izobrazbo, da mu lahko pri osnovnih stvareh pomagata. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da iz mnenja izvedenke izhaja, da naj bi imel otrok več stikov z mamo na mesec, ker je čustveno bolj navezan na mamo in na okolje in je potrebno povečati število dni, ki jih otrok preživi z mamo. Kot že obrazloženo, iz pristne izjave mld. otroka izhaja, da si otrok želi enako mero časa preživeti pri obema od staršev in iz te izjave, ki jo je otrok podal tekom postopka na prvi stopnji, ne izhaja, da izraža potrebo, da bi več časa preživel z mamo.

9. Ne držijo pritožbene trditve, da je nesporno, da je otrok pod vplivom očeta in da je prisotna močna manipulacija očeta z otrokom. Iz same izjave mld. otroka, kaj takšnega ne izhaja. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je otrokova izjava, podana pred CSD in pred Varuhom človekovih pravic pristna in da je odraz njegove prave volje. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo tudi vse predhodne negativne dogodke, ki so bili posledica nerazumevanja med obema staršema, vendar pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz vsebine poročil, ki jih je predložil CSD, kot tudi Osnovno šola ... izhaja, da otrok uspešno zaključuje peti razred in napreduje v šestega, da je dobro vključen v svojo socialno skupino, da se rad druži in igra z vrstniki, kjer je priljubljen, da prihaja v šolo nasmejan, razigran, dobre volje in da je večinoma ustrezno pripravljen na pouk, da pa sicer občasno pozabi šolske potrebščine ali domače naloge. Tudi šolska svetovalna delavka je opisala, da je otrok sproščen in ljubeče govori o družini in je otrok povedal, da si želi več časa preživeti z očetom. Sodišče je ocenilo, da je sedaj dejstvo, da iz poročila izhaja, da je sedanje sodelovanje med staršema dobro. Tudi iz zadnjega poročila Osnovne šole ... izhaja, da sta otrokovo vedenje in pripravljenost na šolo odvisna od tega, kako starša sodelujeta in da ni zaznati razlike pri komu od staršev je na stikih ter da otrok še vedno ljubeče in sproščeno govori o obeh družinah, da je sodelovanje šole s staršema dobro, da sta odzivna in kooperativna in da upoštevata strokovna navodila razredničarke ter ostalih učiteljev. Iz poročila izhaja, da sedaj otrok obiskuje šesti razred in da se otrok uspešno spopada z razvijanjem samostojnosti in z oblikovanjem učnih navad. Starša sta se dogovorila za enoten pristop k učenju in pri razvijanju otrokovih učnih in delovnih navad in samostojnosti. Ker tako ni bistvenih odstopanj glede pripravljenosti otroka za šolsko delo in sta oba starša tudi pripravljena enotno pristopati pri reševanju težav, je sodišče ocenilo, da zgolj način različne priprave otroka za šolo, ne pomeni odločilnega razloga za varovanje otrokovih koristi, zaradi katerega bi bilo potrebno katerega od staršev prikrajšati za čas trajanja stikov z otrokom, še zlasti ob dejstvu, da si želi otrok enakovredno preživeti čas z obema staršema in to poudarja že več let. Sodišče je ocenilo, da sta starša sedaj pripravljena, da na konstruktiven način izboljšata kvaliteto izvajanja starševske skrbi. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je CSD tudi v zadnjem mnenju z dne 19. 12. 2022, ki ga je izdelal po tem, ko mu je sodišče posredovalo izjavo mnenja mld. A. A., podano zagovornici otrok, ocenil, da so uravnoteženi stiki po načinu teden-teden, mld. otroku v največjo korist in da je pri tem stališču vseskozi vztrajal zaradi dejstva, ker je deček svojo željo po enakomernih tedenskih stikih izražal že dalj časa, v različnih okoliščinah, tako zagovornici kot strokovnim delavcem CSD, tudi šolski svetovalni delavki ter obema staršema in da je njegova želja ostala nespremenjena skozi obdobje dveh let in pol. Zato je upoštevanje te želje tudi v največjo korist otroka. CSD pa je izrazil pričakovanja, da bosta starša zmogla upoštevati otrokovo željo in ostati konstruktivna tudi v prihodnje, v kontekstu rednih tedenskih stikov. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da otrok pri očetu opore in spodbude ni deležen, ta naj bi se kazala v manjši učni uspešnosti. Tega sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo, prav tako ni ugotovilo, da oče z mld. otrokom manipuliral. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo bivanjske razmere pri obema staršema kot primerne, saj to izhaja tudi iz poročila CSD, ki je sam opravil ogled bivanjskih razmer pri obeh starših. Ker je otrok izrazil željo, da preživi enako mero časa pri obeh starših, tako v okolju matere kakor v okolju očeta, zato otrok ne bo izgubil pomena doma in občutka domačnosti. Sicer pa je sodišče prve stopnje stike dejansko, v pretežni meri odredilo tako kot so potekali že sedaj, iz razloga katerega je navedlo pa je izpustilo enodnevno prehajanje med tednom k drugemu staršu in je tudi ustrezno obrazložilo, zakaj to ni otroku v korist. 10. Sodišče prve stopnje se je v točki 15. obrazložitve opredelilo do predloga matere za spremembo stikov in sicer glede predloga za zmanjšanje obsega stikov z očetom. Sodišče je ocenilo, da bi takšno zmanjšanje stikov z očetom pomenilo odločitev v direktnem nasprotju z željami mld. otroka, ki si želi enakomernega preživljanja časa z obema staršema, prav tako bi krčenje stikov pri očetu lahko pomenilo škodo za nadaljnji razvoj otrokove samopodobe, saj je otroku nedvomno v korist, da imata na njegov psihofizični razvoj enake možnosti vpliva oba starša, ki imata za to tudi vse starševske in osebnostne kompetence. Zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazloženo, predlog matere za skrčitev stikov z očetom zavrnilo kot neutemeljen, v pretežni meri pa je ugodilo nasprotnemu predlogu očeta, ko je ta predlagal, da se stiki uredijo na način, da bo deček z vsakim od staršev preživljal po en teden in je predlagal tudi ureditev za čas poletnih počitnic. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ocenilo, da bo na takšen način izvajanja stikov bistveno zmanjšana možnost sporov med obema staršema, zmanjšala se bo potreba po medsebojnem usklajevanju, ki je bila vsa leta doslej, glede na številne sodne postopke očitno otežena, s takšnim izvajanjem stikov pa bodo zmanjšane možnosti konfliktov v katerih bi bilo potrebno posredovanje policije, starša bosta lahko konstruktivneje in samostojneje opravljala svojo vlogo. Sodišče prve stopnje je sledilo očetovem predlogu za ureditev stikov, ker je ocenilo, da bo na takšen način otrok tudi razbremenjen nošenja težke torbe v šolo, da bo na tak način lahko redno opravljal obveznosti in imel vse potrebščine, da ne bo zapletov v zvezi z oblačili, ki sta jih starša tudi izpostavljala in da bosta oba starša lahko tudi enakomerno poskrbela za otrokovo preživljanje in oskrbo v času, ki ga bo preživel z vsakim izmed njiju. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice za razširitev stikov. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje ugotavljalo, da je enakomerno izvajanje stikov v največjo otrokovo korist. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko očita, da sodišče prve stopnje pri določitvi stikov med počitnicami ni zasledovalo otrokove koristi in tudi ne med božičnimi prazniki. Sodišče prve stopnje je ocenilo glede ureditve stikov v času počitnic, da bo v največjo otrokovo korist, da bo otrok preživel z vsakim od staršev po 14 dni. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo, da lahko otrok kadar si želi in začuti potrebo pokliče drugega starša, da bo z njim komuniciral. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da bo ta svoboda in sprejetost otrokovih želja in potreb po obeh starših, ključna za ugoden nadaljnji otrokov psihofizični razvoj, saj deček prihaja v najstniško obdobje, ki terja vzajemno usklajeno delovanje obeh staršev, pri čemer otrok ne sme biti vojak na bojnem polju, ampak bitje, ki je deležno pozornosti, skrbi in ljubezni z obeh strani, saj se bo le tako zavedal, da sta mu starša, ne glede na lasten konflikten odnos, pripravljena dati vso podporo, skrb in ljubezen za njegov nadaljnji razvoj. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno opredelilo glede preživljanja stikov med božičnimi in novoletnimi prazniki. Sodišče ocenjuje, da do sedaj otrok ni imel enakomerne možnost preživljanja praznikov z obema staršema, zato je pravilno odločilo kot to izhaja iz točke 18. obrazložitve in izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je še zaključilo, da bosta starša morala upoštevati izraz želje otroka, sodišče je namreč zapisalo, da imata starša še vedno možnost, da se o stikih sproti dogovorita drugače, upoštevajoč lastne načrte, z upoštevanjem počitniških doživetij otroka. V kolikor pa dogovora ne bo, pa bodo stiki potekali na način, kot je določeno v sklepu sodišča. Zato pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

11. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in da je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče tudi ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj ni nasprotja med tem kar se navaja v obrazložitvi sklepa in njegovo odločitvijo. Sodišče prve stopnje je, kot je obširno obrazloženo v sklepu zaključilo in obrazložilo zakaj ni sledilo spremembi stikov kot jih predlaga predlagateljica. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ima razloge o odločilnih dejstvih in zato ni podana očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje tudi ni nepravilno interpretiralo vsebine mnenja izvedenke in ga je interpretiralo v povezavi s sedaj, v tem postopku izvedenimi dokazi in je na podlagi izjave mld. otroka, poročila CSD, Varuha človekovih pravic in Osnovne šole ... ugotovilo takšno dejansko stanje, da je potrebno pri izvajanju stikov upoštevati otrokovo željo in da bo z enakovrednim preživljanjem stikov pri obema staršema zagotovljena največja otrokova korist pri stikih. Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

12. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri tem je uporabilo določbo drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje tako glede glavne odločitve, kakor tudi v stroškovni odločitvi.

13. Predlagateljica je priglasila pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165. členom ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).