Jedro

Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (3. točka izreka – odločitev o pravdnih stroških) se delno spremeni tako, da se sedaj v celoti glasi: „3. Tožena stranka S. d.o.o. je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 596,52 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.“ Tožena stranka S. d.o.o. je dolžna tožnici povrniti njene pritožbene stroške v znesku 72,00 EUR, v 15 dneh, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani tožničinega delodajalca, družbe S. d.o.o., ki je bila podana tožnici, nezakonita in da se razveljavi. V 2. točki izreka je naložilo družbi S. d.o.o., da je dolžna pozvati tožnico na delo, ji za obdobje od prenehanja zaposlitve dalje obračunati bruto plačo, zanjo plačati davke in prispevke in ji izplačati neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 15. dne v mesecu do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo. V 3. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper odločitev o pravdnih stroških (3. točka izreka) v zvezi s toženo stranko S. d.o.o. se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga kršitve pravil postopka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in 3. točko izreka sodbe spremeni tako, da naloži toženi stranki, da tožnici povrne njene pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je bil zahtevek tožnice potreben. Tožena stranka je s tem, ko tožnice ni pozvala nazaj na delo po dopisu tožnice z dne 23. 5. 2011, povzročila, da je bila tožnica zaradi varstva svojih pravic iz delovnega razmerja skladno z določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR v roku 30 dni od prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi primorana vložiti predmetno tožbo. Tožena stranka je tako dala povod za tožbo, kar pa pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 157. člena ZPP. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila nesporno nezakonita, tožena stranka je tožnici povzročila nepotrebne stroške pravdanja, zato jih je dolžna povrniti.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožničine pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica v tem individualnem delovnem sporu vložila tožbo za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je tožena stranka podala 18. 5. 2011, posledično pa je vtoževala reparacijo in reintegracijo ter povrnitev pravdnih stroškov. Tožničina tožba je bila poslana toženi stranki v odgovor, ta je odgovor na tožbo podala in v tem odgovoru na tožbo v celoti pripoznala tožničin tožbeni zahtevek.

157. člen ZPP določa, da mora tožnik povrniti pravdne stroške tožene stranke, če ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Na podlagi te določbe mora torej tožnik povrniti stroške toženi stranki, kljub temu, da v postopku uspe, v kolikor sta podana oba pogoja, navedena v citirani določbi. Prvi pogoj je, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, drugi pogoj pa je, če je tožbeni zahtevek pripoznala bodisi v odgovoru na tožbo, bodisi na glavni obravnavi, še preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča za uporabo 157. člena ZPP prvi pogoj ni izpolnjen. S tem, ko je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 30 – dnevnem roku od njene vročitve (člen 204/3 Zakona o delovnih razmerjih; ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.). Če tožnica tožbe v 30 – dnevnem prekluzivnem roku ne bi vložila pred pristojnim sodiščem, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (kljub temu, da je bila nezakonita), ostala v veljavi. Glede na to je potrebno zaključiti, da v tem primeru uporaba 157. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških obeh pravdnih strank ne pride v poštev. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je tožnica že pred vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu želela urediti sporno razmerje s toženo stranko S. d.o.o. (dopis tožnice z dne 23. 5. 2011 – A3), vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi med njima prišlo do soglasja o preklicu odpovedi pogodbe o zaposlitvi in do nadaljevanja odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, spremenilo tako, da je te stroške naložilo v plačilo toženi stranki. Pritožbeno sodišče je skladno z določbami Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) tožnici priznalo priglašene stroške v višini nagrade za postopek 1,3 količnika in sicer v višini 477,10 EUR (tar. št. 3100), upoštevaje dejstvo, da glede na vrednost spornega predmeta količnik 1 znaša 367,00 EUR, materialne stroške v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002) ter DDV (tar. št. 6007), kar znese 596,52 EUR. Te stroške je dolžna tožena stranka povrniti tožnici v roku 15 dni od prejema sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je dolžna tožena stranka povrniti tudi njene pritožbene stroške in sicer nagrado za sestavo pritožbe v znesku 50,00 EUR (tar. št. 3220), materialne stroške v znesku 10,00 EUR (tar. št. 6002), povečano za DDV (tar. št. 6007), kar skupaj znaša 72,00 EUR. Te stroške je dolžna tožena stranka povrniti tožnici v 15 dneh od prejema sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora.