9. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 202/2004 z dne 15. 2. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku pritožnika, da mu je tožena stranka dolžna izplačati odpravnino v višini 1.763.586,00 SIT ter mu povrniti stroške postopka (1. in 3. točka izreka). Presodilo je, da niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoklic pritožnika, zato mu odpravnina pripada. Kar je zahteval več iz tega naslova (5.290.757,00 SIT) in zahtevek za izplačilo dobička v višini 224.061,05 SIT, je zavrnilo (2. točka izreka). Zoper zavrnilni del sodbe v zvezi z zahtevkom za izplačilo dobička se je pritožil pritožnik, zoper ugodilni del pa tožena stranka. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbi zavrnilo. Tožena stranka je zoper odločitev tega sodišča vložila revizijo. Vrhovno sodišče je njeni reviziji ugodilo. Sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo delovnega sodišča prve stopnje v točki 1 in 3 izreka spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek pritožnika. Zaključilo je, da je bil pritožnik razrešen iz utemeljenega razloga in da zato ni ne zakonske ne pogodbene podlage za odpravnino.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča pritožnik vlaga ustavno pritožbo. Nasprotuje stališču sodišča, da "nezaupanje družbenikov" predstavlja utemeljen, krivdni razlog za razrešitev pritožnika. Vrhovnemu sodišču očita, da je v nasprotju s svojo prakso in s prakso nižjih sodišč pritrdilo odločitvi tožene stranke, ne da bi prej ugotovilo subjektivno odgovornost pritožnika v zvezi z očitki, ki so se na njegov račun pojavili na skupščini tožene stranke. Meni, da je bil obravnavan neenakopravno v primerjavi z vsebinsko podobnimi ali enakimi primeri, zato zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Iz te pravice med drugim izhaja zahteva, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Pritožnik meni, da je Vrhovno sodišče pri odločanju v tej zadevi glede bistvenega vprašanja zavzelo drugačno stališče kot v zadevi št. VIII Ips 47/2001 z dne 29. 1. 2002, na katero se pritožnik sklicuje. Ne glede na to, da pritožnik zgolj s sklicevanjem na eno samo odločbo Vrhovnega sodišča ne more izkazovati obstoja ustaljene sodne prakse, tudi sicer za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Vrhovno sodišče je v obeh primerih obravnavalo institut odpoklica uprave oziroma v pritožnikovem primeru institut odpoklica poslovodje in v obeh primerih ugotovilo, da so bili podani utemeljeni, torej krivdni razlogi za odpoklic direktorjev. Drugačno pritožnikovo zatrjevanje je zato neutemeljeno. Svojo odločitev, zakaj je štelo, da je v obravnavnem primeru bil izkazan utemeljen razlog za razrešitev pritožnika, pa je Vrhovno sodišče tudi ustrezno utemeljilo. Morebitna napačnost odločitve Vrhovnega sodišča z vidika 22. člena Ustave zato ni izkazana.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan