Jedro

Ker gre že pri prvopostavljenih zahtevkih za subjektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov, pri kateri so toženci le formalni sosporniki (izbrisni zahtevki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago), bi morala biti z vidika pravice do revizije vrednost spornega predmeta opredeljena za vsako od izbrisnih tožb posebej.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti prvemu tožencu njegove revizijske stroške v znesku 607,1 €.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene zahtevke za izbris hipotek tožencev vključno s prejudicialnimi zahtevki za ugotovitev ničnosti hipotekarnih sporazumov, na podlagi katerih so te hipoteke nastale. Zavrnilo je tudi vseh pet podrejenih tožbenih zahtevkov za izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil za izbris spornih hipotek. Pritožbeno sodišče je s tem soglašalo in zavrnilo tožničino pritožbo ter potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Zaradi narave odločitve revizijsko sodišče ne bo povzemalo revizijskih navedb.

3. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem. Ti z izjemo prvega toženca nanjo niso odgovorili, prvi toženec pa v odgovoru na revizijo primarno predlaga zavrženje, podrejeno pa zavrnitev revizije.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Tožnica je v tej pravdi primarno uveljavljala več izbrisnih tožb z vmesnimi ugotovitveni zahtevki, ki so se nanašale na različne tožence(1). Tem je dodala še serijo podrejenih tožbenih zahtevkov za izstavitev izbrisnih zemljiškoknjižnih dovolil. Kljub vrsti postavljenih zahtevkov je v zvezi z vrednostmi njihovih spornih predmetov navedla en sam znesek (21.281,92 € oziroma prej 5,100.000 SIT). Ker gre že pri prvopostavljenih zahtevkih za subjektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov, pri kateri so toženci le formalni sosporniki (izbrisni zahtevki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago), bi morala biti z vidika pravice do revizije vrednost spornega predmeta opredeljena za vsako od izbrisnih tožb posebej (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Nediferencirana navedba te vrednosti ne zadošča, saj ne omogoča ugotovitve vrednosti spornega predmeta za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je tako enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila določena.

6. Ker nedoločenost vrednosti spornih predmetov pomeni, da revizija za nobenega od zahtevkov ni dovoljena, je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

7. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Sprva je bilo tožencev osem, do odločanja na revizijski stopnji pa se je njihovo število skrčilo na štiri.