Jedro

Pri presoji zakonitosti pravnomočnega sklepa, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je treba izhajati iz procesnega položaja v času odločanja v rednem postopku.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega A.F. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 21.5.2008 zoper obdolženega A.F., ki naj bi storil kaznivi dejanji hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena KZ in nasilništva po prvem odstavku 299. člena istega zakona, iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor, ki teče od 19.5.2008 od 18.25 ure, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat istega sodišča je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora.

Zoper ta pravnomočni sklep je zagovornik obdolženega A.F. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, pri čemer uvodoma navaja, da zaradi kršitve kazenskega zakona, v obrazložitvi pa zatrjuje kršitev 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, ker da je sodišče z odreditvijo pripora kršilo obdolženčevi ustavni pravici do varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave) in do svobode gibanja iz 32. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi „v celoti“ ugodi in sklepa sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da zoper obdolženega A.F. pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ne odredi ter ga izpusti na prostost. Vrhovna državna tožilka N.F. v odgovoru navaja, da v zahtevi zatrjevane kršitve zakona niso podane, obdolženčev zagovornik pa jo je vložil tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne.

Obdolženec in njegov zagovornik se o odgovoru vrhovne državne tožilke nista izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obdolženčev zagovornik v zahtevi navaja, da pri obdolženem A.F. ni podan utemeljen sum kot temeljni pogoj za odreditev pripora. Poudarja, da je na lastno pobudo v odvetniško pisarno poklicala oškodovanka in o dogajanju 19.5.2008 najprej po telefonu, nato pa svoje navedbe potrdila tudi v pisni izjavi poslani po pošti, pojasnila, da je sama prva segla po nožu, da ji ga je med prerivanjem obdolženec vzel ter ji pri tem poškodoval roko, v kateri ga je držala.

Pri presoji zakonitosti pravnomočnega sklepa, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je treba izhajati iz procesnega položaja v času odločanja v rednem postopku. Ni pa mogoče zakonitosti te odločbe izpodbijati s sklicevanjem na dokaze ali podatke in na njih temelječa dejstva, pridobljene po pravnomočnosti sklepa, saj ti na presojo zakonitosti ne vplivajo. V konkretni zadevi vložnik z opisovanjem življenjskega primera, v katerem je bila obdolženčeva žena M.F. hudo telesno poškodovana, ki se razlikuje od ugotovljenega v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, pri čemer se sklicuje na pisno izjavo oškodovanke, vloženo po pravnomočnosti sklepa, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Po drugem odstavku 420. člena ZKP na tej podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Obdolženčev zagovornik poudarja, da pri obdolžencu ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je ta obljubil, da se gre zdraviti, zato o nevarnosti za okolico in družino ni mogoče govoriti. Izpostavlja, da tudi oškodovanka navaja, da je njen mož v primeru zdravljenja miren in prijazen človek. Zahteva sodišču tudi očita, da ni v skladu z načelom sorazmernosti izbralo najustreznejšega ukrepa, saj se da pri obdolžencu doseči želeni smoter tudi s prepovedjo približevanja določeni osebi ali kraju (195.a člen ZKP). Na tej podlagi tudi trdi, da je sodišče z odreditvijo pripora obdolžencu kršilo ustavni pravici do varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave in do svobode gibanja iz 32. člena Ustave.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedlo konkretne razloge, na podlagi katerih je sklepalo, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje ter navedlo tudi okoliščine, s katerimi je utemeljilo svoje sklepanje, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi. Obdolženčev zagovornik takšno presojo izpodbija le z navedbo, da je obdolženec obljubil, da se gre zdravit in zato iteracijska nevarnost ni več izkazana, prav tako ne neogibnost pripora za varnost ljudi.

Glede zdravljenja v V., od koder je bil odpuščen 15. 4. 2008 z diagnozo nacepljena psihoza – mešana stanjska slika (odpustni list na list. št. 50) je obdolženec v zagovoru pred preiskovalnim sodnikom povedal, da se je tam oglasil na kontroli 8. 5. 2008 in da mu nihče ni dejal, da bi moral nazaj ali „kaj takšnega“ (list. št. 70). Prav tako je navedel, da bi v primeru, če bi ostal na prostosti, odšel od doma k svoji sestri, če bi ga vzela, sicer pa bi spal na kozolcu ali pri teti O.V., če bi mu to dovolila. V teh navedbah ni podlage za trditev o obdolženčevi obljubi, da se gre zdravit v navedeno medicinsko ustanovo. Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na mnenje lečečega zdravnika, da je obdolženčevo zdravstveno stanje nestabilno, da je bil trikrat hospitaliziran, da je prenehal jemati zdravila, opustil kontrole in da je zato njegovo ravnanje povsem nepredvidljivo, pri čemer je iz spisovnih podatkov razvidno, da naj bi obdolženec zlorabljal alkohol in ob upoštevanju načina storitve kaznivih dejanj razumno sklepalo o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in neogibnosti pripora za varnost ljudi. Zato ni utemeljeno stališče zahteve, da sta bili obdolžencu kršeni ustavni pravici do gibanja in osebne svobode, saj je namen pripora prav z omejitvijo teh pravic obdolžencu preprečiti, da bi ponovil istovrstna kazniva dejanja in na ta način ogrozil varnost žrtev takih dejanj.

Kršitve kazenskega zakona, ki jo je zatrjeval v uvodu zahteve, vložnik ni obrazložil, zato utemeljenosti te navedbe ni mogoče preizkusiti.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve zakona, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornik obdolženega A.F., niso podane, zato jo je po 425. členu ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.